Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
52 epizod
52 epizod
Izbrani odseki jutranjega programa Radia Koper.
Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo ob 20-ih na Malem odru premierno uprizorila predstavo ≈ [približno enako kot] avtorja Jonasa Hassna Khemirija /hasna kemirija/ v režiji Maše Pelko. Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Cankarjev dom v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pripravlja Literarni večer ob dnevu maternih jezikov. V Nemški operi v Berlinu pa do danes premiera predstave Sen kresne noči, ki je nastala v režiji Edwarda Cluga. Vabljeni k poslušanju!
Dežurno meteorloginjo ARSO Evo Bezek smo vprašali, kakšno bo vreme v prestolnici kulture.
Le še en dan nas loči od slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture GO! 2025, ki bo združilo Novo Gorico in Gorico od ene do druge železniške postaje. Bo pa v središču najmlajšega slovenskega mesta potekal tudi kulinarični dogodek Okusi brez meja z veliko ponudbo lokalnih jedi. Kako se sicer na ta dan pripravljajo gostinci in kakšna so njihova pričakovanja, je novogoriške ponudnike spraševala Mateja Grebenjak.
Vsak večji projekt ima svoje goreče podpornike, pa tudi skeptične opazovalce. Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica 2025 ni izjema! EPK vzbuja radovednost in dvome. Nekateri vidijo povezovanje Nove Gorice in Gorice kot zgodovinski trenutek, drugi pa se sprašujejo, kaj bo mesto sploh pridobilo. V tokratni rubriki se posvečamo tistim, ki dogajanje opazujejo od daleč, torej onkraj meja Primorske. Svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost na JSKD-ju, Jan Pirnat ima o Novi Gorici vedno pozitivno mnenje. Vsako leto v mestu vrtnic organizira festival mladinske kulture Vizija. Kot pravi je zgodba EPK med Gorico in Novo Gorico je res posebna.
Vas zanima, kako lahko preproste igre s kartami postanejo most med ljudmi na obeh straneh meje? Briškola, Škopa, Tršet in Mora niso le zabava, ampak prava kulturna dediščina! V tokratni rubriki se bomo podali v svet družabnih iger, ki so marsikje, še vedno, del vsakdana. Od gostilniških dvobojev do prijateljskih turnirjev - družabne igre združujejo generacije na obeh straneh meje in ustvarjajo nepozabne trenutke. Tone Kodermac in Bruno Bordon iz Benečije se takole spominjata časov, ko so vasi žarele od dogajanja. Danes je slika seveda drugačna.
V prostoru, kjer se kultura in identiteta nenehno prepletata, je znanje jezikov bogastvo, ki odpira vrata k večji povezanosti. Na obmejnem območju, kjer se stikata slovenska in italijanska kultura, pa je jezik več kot le sredstvo sporazumevanja – je most med ljudmi, zgodovino in skupnim življenjem. Zato pred začetkom prve čezmejne evropske prestolnice kulture ne gre brez vprašanja, koliko italijanščine poznajo na slovenski strani in koliko slovenščine na italijanski.
V okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica je zdaj na voljo tudi aplikacija z obogateno resničnostjo BulevAR, ki lokalne posebnosti in znamenitosti obiskovalcem približa tudi v digitalnem svetu. Aplikacija uporabnike spodbuja k odkrivanju somestja in različnim aktivnostim ter nagrajuje krepitev čezmejnega sodelovanja. O tem, kako aplikacija deluje, pa Matevž Straus iz novogoriškega podjetja Arctur.
V tem tednu smo vam v rubriki ABC o EPK ponujali razmisleke zunanjih opazovalcev evropske prestolnice kulture. Danes bo svoj pogled podal umetnik, ki je bil v idejo evropske prestolnice kulture vpet že trikrat. Letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo režiser in performer Dragan Živadinov.
Gregor Ravnik je izdal novo pesem z naslovom Ponoči, za katero je posnel tudi videospot. Gre za posebno pesem, za katero je glasbo v celoti napisal sam, sam pa se je domislil tudi ideje za spot, v katerem mu družbo dela plesna učiteljica Karin Bordon. Snemali so, kot namiguje ime pesmi, ponoči, in sicer na slovenski in italijanski strani meje.
Danes bodo predstavili prenovljen Trg Europe oz. Transalpina, kjer bo osmega februarja ob 16th uradna otvoritev evropske prestolnice kulture. Kot pravi interaktivni umetnik Vuk Ćosić, se projekta veseli. Ćosića smo za minutni razmislek vprašali tudi zato, ker je pred leti sodeloval pri Evropski prestolnici Rijeka 2020. Tam je nekaj časa vodil oddelk za komuniciranje in trženje. O EPK v dveh Goricah pa pavi.
V jutranjih rubrikah ABC o EPK v tem tednu objavljamo misli opazovalcev in poznavalcev realnosti prostora, ki ga zaobjema projekt EPK. »Mesti z zelo različnimi zgodovinskimi in družbenimi ozadji bosta poskušali pokazati, da kljub zapleteni - in pogosto tudi travmatični - dediščini tega območja vendarle obstaja nekaj takega, kot je skupna evropska zavest, ki presega običajne puhlice o »povezovanju« ter »preseganju meja«. Tako je o projektu Evropska prestolnica kulture nedavno zapisal novinar kulturne redakcije Dnevnika Gregor Butala. Odgovor, ali bo ta ambiciozen cilj dosežen, čez leto ali dve verjetno ne bo preprost ali enoznačen, meni, in v naslednji minuti za radio Koper razmišlja še:
Kljub toliko opevani EPK 2025, ostaja slovenska stvarnost v Gorici še vedno marsikomu na goriški občini trn v peti, oz. v napoto." Tako kritično se je pred meseci v pismu na javnost obrnil predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. Povod je bila objava boršure občine Gorica, v kateri slovenskih kulturnih dogodkov domala ni bilo. Bile so spregledane, je zapisal Komel. V včerajšnji skupni terenski oddaji iz Gorice pa o pričakovanjih pred skorajšnjim odprtje EPK-ja, dejal:
Sosednja Italija pri letošnji Evropski kulturni prestolnici sodeluje na pobudo in povabilo slovenske kandidature. Nazadnje je imela svojo prestolnico leta 2019, ko so bile oči mednarodne javnosti uperjene v Matero. EPK je v južnoitalijansko deželo Bazilikata takrat postavil na zemljevid Evrope in sveta. Tako ugotavlja Serafino Paternoster, takratni odgovorni za medijsko promocijo celoletnega dogajanja, danes pa urednik spletnega portala Ecoc News, ki se ukvarja s fenomenom kulturnih prestolnic. Kot je povedal za radio Koper, Matera še danes proizvaja kulturo in ta je tudi po šestih letih temelj gospodarske rasti širšega območja Bazilikate. V naslednji minuti tudi o tem, po čem se bo meril uspeh goriške prestolnice.
Ob uradnem programu Evropske prestolnice kulture bo dogajanje bogatil še program GO!2025 in prijatelji. Številne dogodke in vsebine pa bodo prinesli tudi manjši projekti, ki so dobili podporo iz Sklada za male projekte EPK, financiranega iz programa Interreg Italia-Slovenija, je povedala Maja Radovanović iz Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO:
Zadnji od štirih sklopov uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nosi naslov Zelo zeleno. Poučuje, kako organizirati kulturne prireditve brez odpadkov, si prizadeva za lokalno pridelano hrano in postavlja vprašanja glede njene prihodnosti. V botanično-umetniškem projektu Atlas pozabljenih sadovnjakov starim sadnim sortam posveča knjige, razstave in filme, porečje reke Soče pa obravnava v okviru umetniško-znanstvenega projekta ISOLABS. Podrobneje je o sklopu Zelo zeleno spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.
Program Evropske prestolnice kulture je dramaturško povezan v štiri velike sklope in tokrat predstavljamo tretjega, ki so ga poimenovali Tihotapci. Ta med drugim vključuje osrednji plesni dogodek Brezmejno telo, ki bo potekal v solkanskem kamnolomu, pa Festival kompleksnosti, na katerem bodo gostili tudi Slavoja Žižka, Didiera Eribona in Miljenka Jergovića. Projekt Nestalno pribežališče Zavoda Senzorium bo gledalca, predvsem tistega, ki ni doživel vojne, postavil v kožo imigrantov, ki so izgubili svoj dom in bili prisiljeni podati se na nevarno pot v Evropo. O tem, kako je meja med Goricama zaznamovala tretji sklop, je spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.
Na spletni strani Državnega zbora je poslanec Felice Ziza že naveden z novim priimkom. Zakaj se je zanj odločil in kako ga izgovorimo?
Eden od štirih sklopov uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 se imenuje Kreacija novega. V njem projekt Sijoče nevidno mesto razkriva, kakšna bi bila Nova Gorica, če njene prvotne zasnove ne bi zavirale politične in finančne ovire. Pod žaromete postavlja koncert klavirskega virtuoza Alexandra Gadjieva, gledališke predstave večkrat nagrajenega režiserja Tomija Janežiča in trajnostno modno revijo uveljavljene modne oblikovalke Matee Benedetti. Vsebino sklopa Kreacija novega je podal programski vodja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Stojan Pelko.
Osnovni sklopi uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so štirje, organizatorji so jih poimenovali Vojna in mir, Kreacija novega, Tihotapci, Zelo zeleno. Prvi sklop se ukvarja tako z zgodovinsko dediščino mejnega območja kot s konflikti sodobnega časa, eden njegovih pomembnejših sadov pa bo Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC. Gre za participativni prostor, namenjen izmenjavi pogledov na zgodovino preteklega stoletja, ki bo svoja vrata odprl 9. maja. O tem, kaj prvi sklop še prinaša, je govoril programski vodja Evropske prestolnice kulture Stojan Pelko.
Poleg EPIC CENTRA bo SUPER OSMICA drugo osrednje prizorišče Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici. Super osmica je zamišljena kot povezovanje kulture z lokalno kulinarično ponudbo iz čezmejnega prostora, umeščena bo v nekdanjo skladiščno stavbo Slovenskih železnic, nasproti nastajajočega EPIC CENTRA, odprli pa naj bi jo po prvem marcu. Direktorica Zavoda GO!2025 Mija Lorbek:
Neveljaven email naslov