Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
6425 epizod
6425 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Medtem ko Nemčija žaluje za žrtvami petkovega napada v Magdeburgu policija in politika obljubljata podrobno preiskavo dogodka in ukrepanja v povezavi z opozorili o vse bolj skrajnih prepričanjih osumljenca. Za zdaj ne morejo z gotovostjo trditi, ali gre za politično motiviran napad, stopnjujejo pa se tudi vprašanja o ustreznosti varnostnih ukrepov na sejmu.
V nemškem mestu Magdeburg so bile nocoj žalne slovesnosti po včerajšnjem napadu z avtomobilom na božični sejem, v katerem je bilo ubitih 5 ljudi, več kot 200 je ranjenih. Maše v mestni katedrali sta se udeležila tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier in kancler Olaf Scholz.
Iz nemškega mesta Magdeburg poročajo, da je voznik osebnega avtomobila nekaj po sedmi uri zvečer zapeljal v skupino ljudi na božičnem sejmu. Kot poroča časnik Bild, je bilo v napadu ubitih najmanj enajst ljudi, ranjenih bi jih lahko bilo tudi do 80 - številni so v kritičnem stanju.
Državni zbor je danes soglasno sprejel zakon o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. Ta med drugim podaljšuje nekatere dodatke za zaposlene na primarni ravni, nagrajuje tudi ambulante družinske medicine, ki opredeljujejo več pacientov. Poslanke in poslanci so na izredni seji potrdili tudi novelo zakona o lekarniški dejavnosti. Poslanke in poslanci opozicijske SDS so izredno sejo obstruirali,
Minister za finance Klemen Boštjančič ostaja na položaju. Danes je uspešno prestal interpelacijo v državnem zboru, ki jo je proti njemu vložila SDS. Za njegov odhod je glasovalo 29 poslancev, 47 jih je bilo proti. Za interpelacijo so glasovali vsi prisotni poslanci SDS, ki so Boštjančiču očitali negospodarno upravljanje z javnimi sredstvi, zlorabo položaja in zavajanje javnosti, predvsem pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. Podprli so jo tudi prisotni poslanci NSi in nepovezana poslanka Eva Irgl. Boštjančič je skoraj 12 urno razpravo označil kot politični šov in da si ni delal utvar, da je bila dejansko namenjena pojasnitvi dejstev.
Državni zbor je imenoval Ksenjo Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo. Na čelu resorja je nasledila Emilijo Stojmenovo Duh, ki je jeseni odstopila s položaja. Nova ministrica je med prednostnimi nalogami svojega mandata med drugim izpostavila zagotovitev interneta na tako imenovanih belih lisah in pripravo krovnega zakona o digitalni preobrazbi. Poslanci so predhodno zavrnili opozicijski predlog za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Po glasovanju je dejala, da bo svoje delo opravljala enako kot doslej in da bo treba storiti še veliko za dvig ravni komuniciranja v državnem zboru.
Notranji minister Boštjan Poklukar je umaknil oznake tajnosti s poročila o nadzoru nad delom Centra za varovanje in zaščito pri Generalni policijski upravi. Nadzor je med drugim razkril odtekanje informacij, nepreglednost in nesledljivost pri izdelavi in evidentiranju različne dokumentacije, neustrezen način ravnanja s tajnimi podatki, vožnjo pod vplivom alkohola med delovnim časom ter neupravičeno uporabo službenih vozil. Zaradi nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil notranji nadzor, je odredil celostno reorganizacijo centra. Za nastale razmere je okrivil svojo predhodnico Tatjano Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zunanji ministri osmih arabskih držav, Združene države Amerike in Evropska unija so na srečanju v Akabi na jugu Jordanije pozvali k mirnemu prenosu oblasti v Siriji po padcu režima Bašarja al Asada ob podpori Združenih narodov in Arabske lige. Strinjali so se, da mora tranzicija sirske oblasti prinesti vključujočo in reprezentativno vlado.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je izdal usmeritve za celovito reorganizacijo Centra za varovanje in zaščito, ki začnejo veljati nemudoma. Prav tako je naročil izredno notranjo revizijo uporabe nastanitvenih kapacitet za varnostnike iz omenjenega centra. Odločitev sledi informacijam o hudih kršitvah in nepravilnostih ter negospodarnem ravnanju, ki jih je včeraj razkrila oddaja Tarča. V opoziciji pričakujejo odstop ministra in direktorja policije, v koaliciji pa resen pogovor.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Slovenija, drugače kot več drugih evropskih držav, po padcu diktature sirskega predsednika Bašarja al Asada ne ustavlja obravnavanja prošenj Sircev za azil, je sporočilo notranje ministrstvo. Naša država si želi enotnega pristopa članic Evropske unije, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Predsednik prehodne sirske vlade Mohamed al Bašir je vse sirske begunce v tujini pozval, naj se vrnejo domov. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da je treba storiti vse za poenotenje različnih sirskih voditeljev, da bodo lahko zagotovili nemoteno prehodno obdobje.
V Cankarjevem domu so na 57-i prireditvi Športnik leta podelili priznanja in nagrade najboljšim slovenskim športnikom in športnicam. Na prireditvi, ki jo Društvo športnih novinarjev Slovenije prireja od leta 1968, med zmagovalci ni bilo posebnih presenečenj.
Dan po padcu režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je več evropskih držav zaradi negotovih razmer v Siriji napovedalo zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil. Med njimi so Italija, Avstrija, Nemčija, Švedska, Danska, Norveška in Francija. Medtem so uporniki na čelu s skupino Organizacija za osvoboditev Levanta razglasili pomilostitev za pripadnike sirske vojske in nabornike. Vodja omenjene nekdanje sirske veje Al Kaide Abu Mohamed al Džolani se je z odhajajočim premierjem Mohamedom al Džalalijem dogovoril o mirnem prenosu oblasti, da bi prebivalstvu še naprej zagotavljali osnovne storitve. Vodenje prehodne vlade naj bi prevzel 40-letni Mohamed al Bašir, ki v provinci Idlib na severozahodu države vodi tako imenovano vlado odrešitve.
Po zavzetju Damaska in strmoglavljenju sirskega predsednika Bašarja Al Asada je vodja glavne uporniške skupine Abu Mohamed Al Džolani dejal, da je to zmaga za vse Sirce. Asad je medtem po poročanju ruskih medijev prispel v Rusijo, kjer so mu podelili azil. Padec njegovega režima je ameriški predsednik Joe Biden označil kot trenutek zgodovinske priložnosti, a tudi kot trenutek tveganja in negotovosti. Ob tem je napovedal, da bodo Združene države pri politični tranziciji sodelovale z vsemi sirskimi skupinami.
Sirski islamistični uporniki so v tem tednu zavzeli večje dele države in sporočajo, da začenjajo obkolitev prestolnice Damask. Kot poroča Sirski observatorij za človekove pravice, se je sirska vojska že umaknila iz naselij blizu Damaska, kar pa oblasti zanikajo.
Ekonomsko socialni svet je na današnji seji po več poskusih pogajanj na nižjih ravneh potrdil težko pričakovani kompromisni osnutek predloga novele zakona o evidentiranju delovnega časa. Ta med drugim predvideva ukinitev beleženja odmora za malico ter uvaja tedensko namesto dnevnega beleženja ostalih podatkov, je po seji dejal minister za delo Luka Mesec.
Stroški odstopa od nakupa oklepnikov Boxer so znašali samo štiri milijone evrov in država jih je že poplačala, je po današnji seji vlade povedal njen podpredsednik Matej Arčon. Vlada je sprejela še predloga zdravstvenih zakonov o dodatnih interventnih ukrepih, med drugim za podaljševanje nekaterih dodatkov za povečan obseg dela. Sprejela pa je tudi novelo zakona o lekarniški dejavnosti.
Premier Robert Golob je na KPK-ju opravil razgovor zaradi očitkov o političnih pritiskih na policijo. Po razgovoru je dejal, da je komisiji podal vsa pojasnila ter očitke v celoti zanikal in ovrgel. Prepričan je, da se bodo obtožbe izkazale za neresnične.Golob se je na KPK-ju zglasil v sklopu preiskave o domnevnih političnih pritiskih na delo policije. Lani novembra ga je zaradi tega tako KPK-ju kot tožilstvu prijavila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je pred dvema letoma po sporu s premierjem odstopila s položaja. Bobnar je po razgovoru dejala, da je zdaj na neodvisnem državnem organu, da presodi dejstva in dokaze.
V Sloveniji imamo pomembne umetnike in umetnice, ki s svojim ustvarjanjem bogatijo našo družbo tako v zadnjem obdobju kot skozi celotno svoje življenje, je ob razglasitvi Prešernovih nagrajencev za leto 2025 dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta dobila kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Čadež je prva univerzitetna profesorica na področju kiparstva v slovenskem prostoru, Živadinov pa je eden izmed najbolj vsestranskih umetnikov nove dobe; med drugim je ustvaril prvo gledališko predstavo v breztežnostnem prostoru.
Neveljaven email naslov