O pornografiji smo se pogovarjali z mladimi v Kopru in Ljubljani, v TV-oddaji pa bo z nami Michael Leopold – Leopold I., ki se spomni, kako je našel "umazano" revijo, in opozarja, da so tudi oglasi zelo seksualizirani.
Klik, klik, klik, tap, tap, tap so zvoki, ki jih slišimo in ustvarjamo na vsakem koraku. Elektronske naprave, od računalnika, telefona in tablice do televizije, nas spremljajo ves čas in nam nemalokrat olajšajo vsakodnevna opravila. Ponujajo pa tudi številne seksualno bolj nazorne oziroma pornografske vsebine, ki bodo osrednja tema TV oddaje, ki jo lahko spremljaš danes ob 20.30 na TV SLO 2, v sredo bo ob 20. uri na Prvem programu Radia Slovenija predvajan podkast, že zdaj pa našpiči možgane in beri dalje.
Pornografija
Pornografija pa ni le elektronska, poznamo tudi pornografske revije, fotografije, različna bolj ali manj literarna besedila in zvočne vsebine. Sem lahko uvrstimo tudi tako imenovane vroče telefonske linije, ki so bile priljubljene pred razmahom svetovnega spleta. Na tem so jih nadomestile sodobne platforme in omrežja za širjenje avdiovizualnih medijev, kot je na primer OnlyFans. K pornografiji prištevamo torej vse vrste prikazovanja spolnosti z namenom spolnega vzburjenja. Odkar imajo mobilni telefoni kamere, pa je priljubljena tudi izmenjava fotografij intimnih predelov telesa. Če dobiš intimno fotografijo, ki je ne želiš, pa je to nasilje. Prav tako je prepovedano posredovanje fotografij drugih oseb. O želenem in neželenem pošiljanju fotografij so mladi govorili tudi v oddaji Slovar spolne vzgoje s podnaslovom SEKSTANJE.
Prvo srečanje v osnovni šoli
Ker imamo danes že skoraj vsi telefon na dlani, se s pornografijo srečujemo vedno mlajši in vedno pogosteje. To poudarjajo tudi mladi v projektu Prvič. Enako se je izkazalo tudi v raziskavi Točke osveščanja o varni rabi interneta "Safe.si" glede dostopnosti pornografije med slovenskimi mladostniki. Več kot tretjina mladih se s pornografijo prvič sreča že med 9. in 11. letom starosti, mnogi tudi nehote. Če si bil_a med njimi tudi ti, so občutki krivde popolnoma odveč. Bolj namensko nas tovrstne vsebine začnejo zanimati v puberteti, ko po njih posega že večina srednješolcev_k. Posebej v tem obdobju nam pornografske vsebine lahko vzbujajo zanimanje in jih radi uporabljamo predvsem v kombinaciji s samozadovoljevanjem, kakor v oddaji in podkastu pove tudi Lina.
Ker se prav med puberteto zelo intenzivno oblikujejo naša identiteta, samopodoba in predstave o svetu, se je treba zavedati, da pornografija ne prikazuje resnične spolnosti. Na to v eni od izjav opozarja tudi žena znanega pornografskega igralca Rocca Siffredija Rózsa Tassi, ki pravi: "To je tako kot v akcijskih filmih – tam ljudi v resnici ne ubijejo, vse je lažno. /.../ Pornografski filmi so posneti zato, da vzburijo, toda to ni spolnost, kakršna je z nekom, ki ga imate radi." Zato pornografija ni dobro izobraževalno gradivo za spoznavanje spolne prakse. Žal pa zaradi pomanjkanja kakovostne spolne vzgoje in premalo usposobljenih strokovnjakov številni pornografijo uporabljate tudi za ta namen. To lahko slabo vpliva na samopodobo, spolno življenje in pozneje tudi odnose s (spolnimi) partnerji_kami.
Kje so dlake?
Čeprav smo tudi glede tega lahko zelo različni, ima pornografija na osebe s penisom načeloma drugačen in v smislu spolnega vzburjenja močnejši učinek. Zato se tudi osredotoča predvsem na moške, kar med drugim poglablja seksistične spolne stereotipe, ki slabo vplivajo na družbene predstave in usmeritve na področju spolnosti. Tako je področje spolovil, predvsem pri ženskah, največkrat prikazano popolnoma gladko obrito oziroma neporaščeno.
Čeprav so naši okusi na tem področju zelo različni, raziskave kažejo, da se urejen "grmiček" večini zdi privlačnejši od gladko obritih intimnih predelov, ker prav kontrast med barvo dlak in kože našo pozornost usmerja k intimnim delom. Ti so pri pornografskih posnetkih poudarjeni že sami zase na druge načine, pri katerih imajo dlake lahko celo negativen učinek na kontrast.
Podobno so pri igralcih v ospredju nerealno veliki penisi, kar ob pogosto precej grobi igri s pretiranimi odzivi daje lažni vtis, da večji penis in bolj grob pristop zagotavljata večji užitek. Tega večina pornografskih vsebin enači z orgazmom, kar je prav tako ne drži, saj spolnost ne bi smela biti ciljno usmerjena v orgazem. Uživati bi morali predvsem v procesu, ki se lahko tudi ne konča z orgazmom. Čeprav predigro pornografija pogosto izpusti, pa je v nasprotju z orgazmom skoraj obvezen uvod v spolni akt.
Zakaj?
Zakaj pa pornografska industrija sploh prikazuje tako neresnične prizore? Spolnost spada med najosnovnejše biološke mehanizme, ki nam prinašajo ugodje in prebudijo naš nagrajevalni sistem. Skratka, po spolnosti se počutimo dobro. Večji "odmerek" torej pomeni tudi večjo "nagrado" oziroma občutek ugodja, na katerega pa se lahko hitro tudi navadimo in zato enak dražljaj kmalu nima več (enakega) učinka. Da bi obudili ali okrepili občutek, vedno pogosteje posegamo po nazornejših in skrajnejših prizorih. Zato nas lahko pornografija tudi zasvoji, podobno kot je to morda bolj znano pri klasičnih drogah, ki pogosto prav tako vplivajo na naš nagrajevalni sistem in občutek ugodja.
Domišljija!
Čeprav je pri rabi pornografije seveda treba biti previden, to še ne pomeni, da boš ob občasnem stiku z njo že takoj postal_a zasvojen_a. To se zgodi, ko človek izgubi nadzor nad določenim vedenjem ali uživanjem snovi, kar slabo vpliva tudi na naše vsakdanje življenje in početje. Pri spolnosti in z njo povezanem nagrajevalnem sistemu igrata pomembno vlogo tudi ustvarjalnost in domišljija. Ker tega dvojega (spletna) video pornografija od nas zahteva bistveno manj, je tudi z vidika zavojenosti bolj problematična od drugih medijev (na primer besedil ali zvočnih posnetkov).
Je pri pornografiji tudi kaj dobrega?
Našteli smo predvsem negativne vidike pornografskih vsebin. Pa res lahko trdimo, da je pornografija zgolj škodljiva, ali ima morda tudi kakšno svetlo plat? Ker na svetu nič ni črno-belo, seveda tudi pornografija lahko odraslim pomaga popestriti spolno življenje, s tem pa poskrbi za ohranjanje dinamike v odnosu. Seveda pa to velja šele, ko smo za pornografijo tudi dovolj zreli ter jo uporabljamo zmerno in prostovoljno. Vedno pogosteje se pornografske vsebine žal uporabljajo tudi kot oblika spolnega nadlegovanja, o čemer bomo govorili naslednjič.
*Članek je napisal Tim Prezelj, raziskovalec na področju seksologije in asistent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer izvaja predmet spolna vzgoja s spolno kulturo. Sicer je pa Tim tudi mladi raziskovalec na ZRC SAZU, kjer opravlja doktorat.
Tim Prezelj, raziskovalec seksologije*
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje