Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrijski pisatelj Josef Winkler je prejemnik Einspielerjeve nagrade, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev, ena od krovnih organizacij koroških Slovencev, in Krščanska kulturna zveza, osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev.
Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser je predsedniku Slovenske prosvetne zveze (SPZ) Augustu Brumniku izročil veliki častni znak avstrijske zvezne dežele Koroške.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v Celovcu srečal s predstavniki avtohtone slovenske narodne manjšine v Avstriji.
V sredo, 19. oktobra, je v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve potekala predstavitev knjige Mamin glas. Avtorica knjige je Helga Mračnikar, mamin glas pa je glas njene mame Elizabete Sitter (1930–2013), po domače Odrijeve Lizi iz Hodiš.
Pesnica Stanka Devjak je na dvojezičnem literarnem natečaju Koroška v besedi prejela nagrado za liriko, pisatelj ter gledališki ustvarjalec Tomaž Lapajne Dekleva pa je dobil nagrado za prozo. Natečaj razpisuje občina Pliberk na avstrijskem Koroškem.
Novo delovno pravo na višjih šolah ne predvideva doklad za nove učitelje, ki poučujejo dvojezično, čeprav imajo dvojne priprave.
Film Andrine Mračnikar obravnava izginjanje slovenskega jezika na Koroškem, kjer so cele vasi, ki so bile nekdaj večinsko slovenske, danes nemške. A tudi zgodovino, šege, politiko, njene obljube in naša pričakovanja, travme in raznarodovanje.
Pred 100 leti se je na tisoče privržencev fašistične stranke Benita Mussolinija zgrnilo v Rim in od kralja Italije zahtevalo predajo oblasti. Fašistično nasilje je dobilo državni okvir. To so še posebej čutili Slovenci v Italiji.
S prvim dnem prihodnjega leta bo arheolog Marko Mele postal znanstveni vodja Univerzalnega muzeja Joanneum v Gradcu. Vodil bo 19 enot najstarejšega prirodoslovnega muzeja Avstrije in največjega univerzalnega muzeja srednje Evrope.
Pred petimi leti so na Filozofski fakulteti na Reki odprli lektorat slovenskega jezika. Že od začetkov predavanj je bilo med študenti oddelka za kroatistiko veliko zanimanja, dober odziv beležijo tudi v letošnjem študijskem letu.
V Evropski hiši v Celovcu je 16. septembra potekal simpozij koroškega Heimatdiensta (KHD). Govorniki so na njem analizirali vzroke za preobrazbo s konflikti zaznamovane regije v regijo miru.
Minister Matej Arčon se je v Trstu sestal s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, da bi predstavil konkretne cilje in načrte, ki jih v korist tamkajšnje slovenske skupnosti želijo izpolniti v prihodnjih mesecih.
Ko dežela Koroška 10. oktobra obhaja obletnico plebiscita, je prav, da se spoštljivo spomnimo tudi ljudi, ki so za svoje prepričanje hudo trpeli in jih nihče ni rehabilitiral. Kot npr. Janeza in Matijo Vospernika.
SPD Danica je 17. septembra ob 50-letnici ortstafelšturma vabila na prireditev z dramaturško pripovedjo Eugena Freunda o podiranju tabel leta 1972.
9. septembra je minilo 120 let od prve vožnje openskega tramvaja – tramvaja, ki je povezal Opčine s Trstom. Po načrtih dunajskih projektantov je v Avstro-Ogrski monarhiji Tržačanom ponudil udoben in za tiste čase hiter vzpon do kraškega roba.
V Beltincih je potekal osrednji del srečanja katoličanov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. "Smo na poti vere in želimo graditi mir," je v pridigi v slovesni maši, ki jo je vodil soboški škof Peter Štumpf, dejal varaždinski škof Bože Radoš.
Teater Štrik je 7. septembra v prostorih novega celovškega Kulturnega centra Ventil premierno uprizoril dramo Upornik, ki jo je pred malo manj kot enim stoletjem napisal dramatik Slavko Grum.
111 let staro gledališče Erkel v Budimpešti, eno od treh prizorišč za uprizoritve madžarske državne opere, bo novembra zaprlo vrata, potem ko je zaradi eksponentno naraščajočih računov za energijo ogrevanje stavbe s 1800 sedeži postalo nevzdržno.
Mineva 100 let, odkar je mala koroška obmejna vas Libeliče na veliko potrkala na vrata zgodovine. Peščica krajanov si je izborila izključitev iz mednarodno pravno priznane države in priključitev k matičnemu narodu.
Leta 1984 je bilo formalno ustanovljeno društvo Glasbena šola na Koroškem. Za sistemsko rešitev financiranja in obstoja so se društveniki dolgo trudili, večkrat je bilo društvo tik pred ukinitvijo. Zdaj je društvo po razpustitvi preteklost.
Neveljaven email naslov
