Na avstrijskem Koroškem že stoletja obstajajo kraji, ki imajo tako slovensko kot nemško ime. Sicer je bila že pred leti na voljo aplikacija o dvojezičnih krajih, a je postala tehnološko zastarela.

Poslovodja celovške Krščanske kulturne zveze, ki je osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev, Martin Kuchling je za slovensko uredništvo avstrijske televizije ORF povedal, da je aplikacija MyKoroška oziroma MyKärnten na novo zaživela v okviru jezikovnega projekta z naslovom Slovenščino doživeti.

Tudi zvočni zapis izgovarjave imen krajev
Kot poudarjajo snovalci aplikacije, je njena uporaba zelo preprosta in uporabnikom ponuja pregled vseh dvojezičnih krajevnih imen z zvočnim zapisom izgovarjave in s podatki o tem, kje je ta kraj na avstrijskem Koroškem. Dodajajo pa še, da obstaja možnost morebitnih popravkov in dodajanja morebitnih novih krajevnih imen.

Sorodna novica Več kot dvajset vasi bo dobilo dvojezične napise

Dvojezične krajevne table skozi čas
Aplikacija je nastala na osnovi zbirke Pavla Zdovca Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem iz leta 2008. Prve tamkajšnje krajevne table, ki so jih postavili v 19. stoletju, so bile dvojezične. Do konca monarhije so bile dvojezične tudi vse uradne oznake južnokoroških krajev, po plebiscitu leta 1920 pa so začeli dvojezičnost izrinjati. V obdobju nacionalsocializma je bil slovenski jezik seveda prepovedan.

Nato je leta 1955 avstrijska državna pogodba predpisala dvojezične topografske napise in oznake, ki bi jih naj dobilo približno 800 krajev, a se to sprva ni udejanjilo. Leta 1972 je prišlo do poskusa postavitve 205 tabel, a se je ta sprevrgel v podiranje tabel. Leto pozneje je bil sprejet zakon o narodnih skupnostih, ki je predvidel le še 91 dvojezičnih tabel, po napornih postopkih na ustavnem sodišču bi bilo treba postaviti dodatne. Sprva naj bi jih bilo 394, nato vsaj 273, nazadnje pa so jih postavili 164.