10. oktober 1920 je vtisnjen v zgodovino koroških Slovencev, saj jih je takrat večji del ostal zunaj matične domovine. Kako obletnico koroškega plebiscita rojaki na avstrijskem Koroškem dojemajo danes?

O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z , vodjem Unikuma – univerzitetnega kulturnega centra. Društvo, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami, pripravlja ob svoji 30-letnici Cirkus, v katerega so vabljene tudi visoke”živali” na čelu s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem.

Kako pa Emil Krištof, ki je skupaj z Gerhardom Pilgramom skrbnik in krotilec živali v Cirkusu, glasbenik in eden izmed upornejših koroških Slovencev, osebno doživlja 10. oktober?

Časi so se spremenili, pravi, toda še vedno se dobro spominja nekdanjih praznovanj obletnice plebiscita, ki so bila namenjena hujskanju proti koroškim Slovencem.

“Doraščal sem na dvojezičnem območju Pliberka, kjer je večina še govorila slovensko. Za nas je bil to dan, ko smo se zaprli v hišo in smo se izogibali javnemu prostoru.”

Da so se časi spremenili dokazujejo tudi skupne slovesnosti na dvorišču deželnega dvorca v Celovcu, na katerih program sooblikujejo tudi koroški Slovenci. Letos so bili v ospredju mladi športniki, program, ki je potekal pod geslom “Identiteta in zaupanje za miroljubno sožitje”, so sooblikovali Tonč Feinig, Mateja Mackenzie-Zwitter in Janko Zwitter.

Vodja Unikuma Emil Krištof pa ob spremembi ozračja pogreša bistvene spremembe pri deželnem financiranju slovenskih kulturnih organizacij.

“Podpora koroškim slovenskim dvojezičnim kulturnim ustvarjalcem in ustvarjalkam, društvom, ki so po anketi ene od kulturnih iniciativ najbolj delavni, aktivni, je najmanjša. Dobivajo najmanjši delež sredstev deželne vlade. Med ozračjem in dejansko prakso je še velika razlika. In kot kaže, se to še ne bo kmalu spremenilo.”

Foto na naslovnici: Emil Krištof, unikum.ac.at

Prisluhnite celotni oddaji Sotočja!