Udeleženci mednarodnega simpozija so razpravljali so o zgodovinskem revizionizmu, antifašistični spominski kulturi v regiji in o pomenu antifašizma danes. Prvi dan, to je 14. maja, je v Ljudskem domu potekala razprava o različnih, deloma protislovnih izhodiščih spominske kulture v omenjenih štirih državah, pa tudi o podobnostih. Referirali sta Milena Ostojić iz Zagreba, Ana Hofman iz Ljubljane ter Piero Purich in Klaus Schönberger iz Trsta oz. Celovca. Drugi dan so bili predstavljeni primeri dobrih praks na področju politike spominjanja.

Medtem ko je antifašizem med mladimi prisoten predvsem v Italiji (kjer so prav tako med mladino zelo dejavne neonacistične organizacije, kot je recimo Casa Pound), do neke mere tudi v Avstriji, se pogosto zdi, da so v Sloveniji in na Hrvaškem nosilci antifašizma predvsem starejše generacije. Organizator Mirko Messner pravi, da je prav zaradi tega bil cilj simpozija, "da iz vseh štirih regij pritegne angažirane mlade, ki imajo ogromen kreativen potencial in prekomejne povezave". O pomenu zgodovinskega in sodobnega antifašizma Messner pravi, da je zanj bistveno njegovo socialno jedro. Mladi antifašizem povezuje spominjanje z zavzemanjem za mednarodno solidarnost, za socialno pravično družbo, proti desnemu ekstremizmu in za podnebno pravičnost.

Udeleženke in udeleženci simpozija bodo v prihodnjih mesecih sodelovali pri načrtovanju medregijske spominske poti, zavezane evropskemu antifašizmu. Ta ne bo konkurirala s številnimi obstoječimi regionalnimi pobudami, temveč ponuja sodelovanje v skupnem projektu čezmejne solidarnosti. Simpozij sta strokovno moderirala Markus Gönitzer in Valentina Škafar, Piero Purich iz Trsta in Darko Nikolovski iz Ljubljane pa sta za zaključek navdušila navzoče z glasbenim performansom.