Prvi dvojezični zapis

„Untergailtaler Kirchtagsbräuche und Untergailtaler Tracht/ Ziljski žegen in ziljska noša“ se glasi izvirni naslov vpisa avstrijske komisije Unesca v seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji. Z objavo minuli torek se je ta razširil za 14 elementov na skupno 117 vpisov. Vpis ziljskega žegna in ziljske noše je prvi dvojezični naslov v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine, je ob objavi novice poudarila etnologinja Martina Piko-Rustia, znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta „Urban Jarnik“. Ob tem je tudi v 32-članskem deželnem kulturnem gremiju članica strokovnega sosveta za ljudsko kulturo.

Karničar napisal izvedensko mnenje

Da je vpis v seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji mogoč, je treba podpisati prošnjo in priložiti utemeljitev. V primeru ziljskega žegna in ziljske noše je izvedensko mnenje napisal upokojeni profesor slovenistične stroke na graški univerzi Ludvik Karničar, eden vodilnih slovenskih narečjeslovcev.

Od Urbana Jarnika kot začetnika koroškega narečjeslovja do jezikoslovca in slavista Gerharda Neweklowskega in njegove raziskave o ziljskem slovenskem narečju „Der Gailtaler slowenische Dialekt“ iz leta 2013 sega lok, v katerem Karničar v izvedenskem mnenju razčlenjuje jezikoslovne vidike. V nadaljevanju obširno prikazuje narodopisno izročilo ziljskega žegna in ziljske noše in nad tri desetletja potekajoče zbirateljsko in raziskovalno delo, ki ga je opravil Lajko Milisavljevič. Po obsežni utemeljitvi Karničar naposled pozdravlja odločitev pobudnikov, da predlagajo avstrijski komisiji Unesco vpis v seznam nesnovne kulturne dediščine.

„Šega krepi dvojezično identiteto“

Slovenski narodopisni inštitut „Urban Jarnik“ v tem primeru ni vključen, je pa upokojeni profesor slovenistične stroke Ludvik Karničar član znanstvenega sosveta, kakor je svoje stališče za vpis podala etnologinja Martina Piko-Rustia.

- Povezava: Utemeljitev v formatu pdf

Več na slovenci.orf.at