Nanti Olip. Foto: ORF
Nanti Olip. Foto: ORF

Komisija DZ RS se je v sredo seznanila s položajem avtohtone slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem.

Udeleženci seje iz vrst manjšine pa tudi opozicijskih poslancev SDS in NSi so opozorili tudi na porast priseljevanja ekonomskih imigrantov iz Slovenije na avstrijsko Štajersko in Koroško ter možne posledice za manjšino. Predstavniki narodne skupnosti so še izpostavili pomen tega, da bi več mladih iz avstrijske Koroške in Štajerske študiralo v Sloveniji.

Za srečanja pred državnimi obiski

V prvem sklepu so izrazili člani komisije podporo komisije vsem prizadevanjem avtohtone slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem za njeno ohranitev in razvoj. Predlagajo slovenski vladi, da še naprej opozarja Avstrijo na dosledno uresničevanje 7. člena Avstrisjke državne pogodbe (ADP). Vladi RS tudi predlagajo, da nadaljuje ustavljeno prakso, da pred srečanji s kolegi v Avstriji opravijo posvete s predstavniki slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem. Predlagajo ji tudi, da preuči vse možnosti skupnih projektov Koroške in Štajerske ter Slovenije za črpanje evropskih sredstev finančne perspektive 2014-2020, kjer je namen predvsem financiranje mehkih vsebin. Slednji sklep so sprejeli na pobudo poslanca SDS Ljuba Žnidarja.

Seje v Ljubljani so se udeležili tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti, med glavnimi problemi pa so poudarili premajhen finančni prispevek avstrijske države. Poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip, od oktobra lani po dogovoru o rotaciji predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (SLOMAK), je že ob svoji potrditvi v tej funkciji poudaril pomen poglobitve stikov z Republiko Slovenijo za reševanje odprtih vprašanj.

Minister izpostavil ohranjanje slovenskega jezika

Minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je na seji ocenil, da je bil „v zadnjih letih dosežen določen napredek manjšine pri naraščanju vpisov v dvojezične šole - skupno okoli 4.500 v osnovnih in srednjih šolah, radijskem programu in naraščanju čezmejnih gospodarskih in drugih projektov“. Kot najpomembnejše je izpostavil ohranjanje slovenskega jezika, pri tem pa sistemsko financiranje dvojezičnega šolstva, Slovenija pa si želi bolj dosledne uporabe slovenščine v upravnih enotah in na sodiščih.

V žarišču tiskani mediji

Minister Žmavc, kot tudi predstavniki narodne skupnosti, so se zavzeli za sistemsko rešitev financiranja tiskanih medijev na Koroškem, pri čemer so izpostavili predvsem problem časopisa Novice. Predstavniki slovenske narodne skupnosti so se zavzeli tudi za pospeševanje dvojezičnih strani v tednikih in drugod, ter za podporo slovenskim občinskim listom.

Problem ostaja finančni prispevek Avstrije

Glede medijev je Žmavc poudaril, da Avstrija ne izvaja dosledno 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) in da Slovenija to zahteva. Minister je povedal, da je Slovenija v zadnjih dveh do treh letih skušala ohranjati in nekoliko povečati finančno podporo slovenski manjšini na Koroškem in Štajerskem in ji delovanje olajšati tudi z izplačilom skoraj vseh sredstev že marca in aprila. Problem pa da ostaja finančni prispevek Avstrije, ki daje polovico manj sredstev in od leta 1995 ne upošteva valorizacije. Dodal je, da to vprašanje redno odpirajo na srečanjih z avstrijskimi kolegi. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik se je strinjal, da mora Dunaj, ki je primarno odgovoren za financiranje manjšine, povečati finančni prispevek. Po njegovem bi morala Avstrija tudi vzdrževati slovenske kulturne domove in ne Slovenija.

Vprašanje bank in sedežev društev

Žmavc je opozoril še na vprašanje zapiranja šestih poslovalnic banke na Koroškem, ki je bila vezana na zadružništvo in kjer so imela slovenska društva svoje sedeže, bile pa so tudi finančne podpornice slovenske manjšine. Na ta problem je opozoril tudi Sadovnik, ki je izpostavil pomen ohranjanja zadružništva.

Podpredsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Gustav Brumnik se je glede odprtih vprašanj strinjal s Sadovnikom in tako kot on izpostavil tudi vprašanje financiranje Slovenske študijske knjižnice in kulturnih domov.

Predstavniki narodne skupnosti, med katerimi so bili tudi predsednik Enotne liste (EL) Gabrijel Hribar, zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) Štefan Domej, predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlove hiše Susanne Weitlaner, ter poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip, so sicer podprli skupen nastop Slovenije in manjšine pri reševanju odprtih vprašanj.


Več na slovenci.orf.at

Komisija DZ RS se je v sredo seznanila s položajem avtohtone slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem.

Udeleženci seje iz vrst manjšine pa tudi opozicijskih poslancev SDS in NSi so opozorili tudi na porast priseljevanja ekonomskih imigrantov iz Slovenije na avstrijsko Štajersko in Koroško ter možne posledice za manjšino. Predstavniki narodne skupnosti so še izpostavili pomen tega, da bi več mladih iz avstrijske Koroške in Štajerske študiralo v Sloveniji.