Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik DZ-ja Igor Zorčič se je v okviru delovnega obiska v Rimu sešel z različnimi pomembnimi italijanskimi političnimi predstavniki. Kot je dejal ob koncu obiska, je bila rdeča nit pogovorov reforma volilne zakonodaje v Italiji.
Predstavniki Slovencev v Italiji so obiskali predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča in mu predstavili svoje težave. Med drugim se je možnost izvolitve Slovenca v italijanski parlament z nedavno reformo še zmanjšala.
V Italiji so volivci na referendumu podprli zmanjšanje števila poslancev za tretjino. Krčenje parlamenta pa zadeva tudi Slovence v Italiji, ki bodo imeli manjše možnosti za izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v italijanski parlament.
Mineva sto let od ustanovitve Reške republike 8. septembra, ki ni postala neodvisna državica med Kraljevino SHS in Italijo, kot so si zamislile velesile. Prvi je mesto zasedel Gabriele D'Annunzio z nacionalisti, ko je bil pregnan, so se vrnili fašisti.
V času, ko je preostali svet še gledal stran od vzpona totalitarizmov v Evropi, so Slovenci, ki so se znašli pod italijansko oblastjo, vsakodnevno doživljali asimilacijsko prisilo. Ta je že od začetka izzvala odločen in konstanten odpor.
Slovenski raziskovalni inštitut je opravil analizo potreb organizacij in društev za selitev v Narodni dom v Trstu. Ugotavlja, da bi si moral Narodni dom prizadevati za ohranjanje, utrjevanje in razvoj slovenskega jezika in identitete v Italiji.
K(o)ronske zdrahe so resnična zgodba, ki je najprej zaživela kot radijska igra, drevi pa jo bo Slovensko stalno gledališče Trst premierno uprizorilo na dvorišču SKD Barkovlje. Predstavi bo sledila krajša slovesna podelitev nagrad tantadruj.
Slovenski predsednik Borut Pahor in italijanski predsednik Sergio Mattarella sta ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski skupnosti izročila najvišji državni odlikovanji tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, očividcu fašističnega požiga pred sto leti.
Današnje tržaško srečanje obeh predsednikov je bilo to popoldne prva novica domala vseh italijanskih medijev.
Na 100. obletnico požiga je bil Narodni dom v Trstu vrnjen Slovencem, predsednika obeh držav sta položila vence k spomenikoma bazoviškim junakom in tudi pri bazoviški fojbi, tržaški pisatelj Boris Pahor pa je dobil najvišji državni odlikovanji.
Slovence na obeh straneh meje razburja nov občinski praznik v Trstu – dan osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe. Zgodovinar Jože Pirjevec odgovornost pripisuje tudi matični domovini, slovenska vlada pa zadeve ne komentira.
Tržaški Narodni dom, zgrajen leta 1904, je bil vse do tistega usodnega poletnega dne 1920 srce in ponos vse samozavestnejše slovenske narodne skupnosti v Trstu.
Slovenščina je za nekatere italijanske svetnike v Gorici izredno moteča in je ne želijo slišati. Po mnenju župana gre za zasebno zadevo.
S profesorjem Borisom Pahorjem sva se v četrtek prejšnjega tedna udeležila spominske slovesnosti ob Dnevu spomina na mrtve v tržaški Rižarni. Profesor je želel biti prisoten na slovesnosti in pozdraviti predsednika slovenske vlade, Marjana Šarca.
Novinarji o vprašanjih, ki so lahko tudi kočljiva – za razliko od politikov – običajno spregovorijo brez dlak na jeziku, zato je za okroglo mizo Kako nas vidijo drugi, vladalo precejšnje zanimanje.
Želja po učinkovitejšem delovanju v društvih, spodbudno ozračje, spoznavanje in povezovanje mladih v društvih na deželni ravni, pridobivanje praktičnega znanja ... in še bi lahko naštevali.
Usoda naše šole nam je pri srcu, piše na velikem transparentu, ki so ga izobesili ob vhodu v šolo. Na travniku nasproti je ves čas nekdo. Tudi ponoči, ko v šotorih spijo predvsem mladi.
V Senožečah so pred dnevi predstavili knjigo Ivana Vogriča Viktor in Elisa, v kateri spoznamo tam rojenega Viktorja Dolenca, ki je pomembno zaznamoval življenje slovenske skupnosti na goriškem in tržaškem v 2. polovici 19.stoletja.
Leta 2016 se je namreč na progi med Trstom in Opčinami zgodila nesreča, nato so progo zaprli in obljubili popravilo. Preverili smo, zakaj še ni odprta.
Vladimir Jurc je tržaškemu gledališču zvest že od zgodnjih 80. let, ves ta čas je bil eden repertoarnih stebrov. O dolgoletni uspešni karieri se je z njim pogovarjala Neva Zajc.
Neveljaven email naslov
