Povečati vinogradniške površine, zmanjšati omejitve evropskih zaščitenih območij, poenostaviti birokratske postopke za ureditev vinogradov, saj se vitovski kot avtohtoni vinski sorti obeta svetla bodočnost. Tako so menili na včerajšnji okrogli mizi, s katero se je na Devinskem gradu pričela 11. izvedba festivala Vitovska in Morje, ki se bo nadaljeval danes med 18. in 22. uro.

Na posvetu - ki ga je vodil novinar Stefano Cosma in na katerem so sodelovali Matej Skerlj (Vinogradniki Krasa), Roberto Filipaz (Združenje italijanskih someljejev), Massimiliano Plett (Slow Food FJK) in agronom Luca Toninato - je tekla beseda o razmerah, težavah in izzivih, pred katerimi stojijo kraški vinogradniki v hitro spreminjajočem se vinarskem sektorju, ki je dovzeten za modne trende.

Razpravljavci so na osnovi svojih poklicnih izkušenj ocenili, da se junaškim vinogradnikom, med katere zaradi zahtevnih delovnih in krajinskih pogojev spadajo kraški vinarji, obeta razvoj, ki ga določa vse večje povpraševanje po vinih, ki so edinstvena, kakovostna in se jih proizvaja le na nekaj desetin hektarjev površine.

Če se v FJK proizvede 2% od vseh v Italiji proizvedenih vin, znaša količina vseh na Krasu pridelanih vin le 0,3% vinske proizvodnje FJK. Majhnost, ki jo je potrebno povečati, ni ovira, pač pa prednost, so menili na srečanju. Tudi v vinorodni Franciji vrhunska vina pridelujejo na zelo majhnih površinah. Pomembne so specifične značilnosti teritorija, ki jih Kras ima veliko: apnenčasta tla in vpliv neposredne bližine morja dajejo vinom poseben okus; macerirana vina, ki so zadnja leta v modi, se je pri nas vedno pridelovalo.

Kaže, da odjemalci poznajo kakovost kraških vin: percepcija njihove vrednosti, v prvi vrsti vitovske, je dokaj razširjena.

V zadnjih štiridesetih letih so se v Italiji površine, na katerih so se pridelovale avtohtone vinske sorte, zmanjšale za 40%. Če obstaja na svetu več kot 10 tisoč različnih vinskih sort, jih kar 4 tisoč uspeva v Italiji, od katerih je pa le 400 vpisanih v državni katalog in so torej zaščitene. Da bi se ne ponovila »zgodba,« ki je doletela tokaj, je vitovsko potrebno zaščititi, kar je možno, a nikakor ne enostavno in na evropski ravni.

Posveta se je udeležil občinski svetnik Massimo Romita, predsednik ZKB Adriano Kovačič, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ravnatelj deželne agencije za razvoj kmetijstva Ersa Paolo Stefanelli in drugi. Deželni odbornik Gianni Torrenti, ki je nadomestil v deželnem svetu zadržanega kolego Cristiana Shaurlija, je napovedal, da bo Dežela prihodnje leto olajšala izdajo dovoljenj za ureditev novih vinogradov na Krasu.

Skerlj je v svojem posegu izrazil razočaranje, ker so vinogradniki na Tržaškem podvrženi številnim omejitvam in ker ni zadovoljivega sodelovanja s furlanskimi vinarji in med stanovskimi organizacijami.

Na festivalu, ki se je nadaljeval s pokušinami in na katerem se je predstavilo kar 66 kmetijskih in gostilniških podjetij s Tržaškega, Goriškega in Sežanskega Krasa, so organizatorji podelili priznanje Viteza vitovske Paolu in Francu Grabarju, ker si že vrsto let prizadevata za promocijo na Krasu pridelanih vin. V dar sta prejela kamnito posodo.

Več novic na www.primorski.eu