V slovenskih oddelkih tržaških občinskih vrtcev in jasli ter v šentjakobskem rekreacijskem središču, kjer od letos prvič potekajo popoldanske šolske dejavnosti tudi v slovenskem jeziku, je nekaj narobe. Že več mesecev se namreč dogaja, da za odsotne slovensko govoreče vzgojitelje oz. vzgojiteljice ni pravih zamenjav – z nogometno izposojenko bi temu rekli, da je »klop prekratka«. Občinski uradi pa pomanjkanju razpoložljivih vzgojiteljic na uradnih seznamih kljubujejo tako, da bolne ali iz drugih razlogov odsotne slovenske vzgojiteljice nadomeščajo z njihovimi italijansko govorečimi kolegicami. Podobno pa se dogaja tudi s pomožnim osebjem.

S tem problemom so že bili seznanjeni številni akterji – od prejšnje in sedanje občinske odbornice za šolstvo do paritetnega odbora, slovenskih občinskih svetnikov, krovnih organizacij ter generalnega konzulata RS v Trstu. Po več mesecih pa vprašanje še ni rešeno.

»Glede na mednarodne sporazume in zakonske predpise je to primer kršenja pravic naših otrok. Ampak bolj kot to, kaj predvidevajo zakoni, nas starše v prvi vrsti skrbijo konkretne posledice tega problema, ki se vleče že predolgo. Vsaka odvzeta ura slovenščine je izgubljena in otrokom ne bo povrnjena,« pravi Micaela Stibiel, predstavnica staršev otrok iz občinskega vrtca v Dijaškem domu, ki od samega začetka skuša priti zadevi do dna. Ona se dobro zaveda negativnih posledic, saj sama izhaja iz italijanske družine, obiskovala pa je slovenske šole. V Dijaškem domu se je že konec januarja zgodilo, da je slovensko govorečo vzgojiteljico nadomeščala vzgojiteljica, ki tega jezika ne obvlada. Lahko bi šlo za neljubo izjemo, maja pa se je žal to ponovilo. Koordinatorka je Micaeli Stibiel razložila, da na seznamu slovenskih vzgojiteljev ni razpoložljivih ljudi (marsikdo je prešel v državne vrtce in jasli, nekateri so našli drugo zaposlitev), zato so si morali pomagati z »italijanskim« seznamom. Predstavnica staršev je že po prvem primeru pisala pristojnim občinskim uradom, ki so ji zagotovili, da so »uvedli predvidene postopke« in da bo zadeva rešena.

Ker se to do pozne pomladi ni zgodilo, je spet pisala občinskemu uradu, pozneje pa je le prišlo do sestanka s pristojno občinsko odbornico Antonello Grim, Sledil je še sestanek z občinskimi tehniki in predstavniki staršev iz občinskih vrtcev Oblak Niko pri Sv. Ivanu ter Modri delfin na Greti, kjer imajo enake težave. Isto pa se dogaja tudi pri Sv. Jakobu, na edinem slovenskem oddelku občinskih jasli v Ul. Veronese ter v rekreacijskem središču Pitteri, kjer po novem potekajo popoldanske šolske dejavnosti v slovenskem jeziku – na to, da za slovenski vzgojiteljici ni primernih namestnikov, je opozoril sindikat USB. Na omenjenem sestanku so starši predlagali, naj Občina ob izčrpanju uradnega seznama poišče vzgojitelje po drugih poteh, s pregledovanjem posameznih življenjepisov, saj mora biti znanje slovenščine prvi kriterij pri izbiranju tega osebja.

Starši so pisali tudi paritetnemu odboru, ki je o tem razpravljal junija. Takrat so bile v Trstu na sporedu volitve, na čelu občinske uprave je prišlo do zamenjave, ob prehodu z avgusta na september pa je paritetni odbor pisal novi občinski odbornici Angeli Brandi. »Odgovora še nismo prejeli. Občinski vrtci sodijo v poseben seznam londonskega memoranduma, ki določa, da mora biti v nekdanji coni A zagotovljen pouk v slovenskem jeziku. To pa potrjuje tudi zaščitni zakon,« je včeraj povedala predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila. »Ko v razred stopi italijansko govoreč vzgojitelj, se status slovenskega vrtca preneha. S tem se otrokom povzroča velika škoda, saj je naše okolje že tako podhranjeno s slovenščino,« je še dejala. Pojasnila je, da se je enak problem v preteklosti že pojavil, nakar so spet napolnili sezname. Podobno se sicer dogaja z državnimi vrtci, kjer pa imajo ravnatelji nekoliko bolj proste roke pri iskanju vzgojiteljev. »Privilegirati je treba znanje jezika, bolj kot ostale lastnosti,« poudarja Ksenija Dobrila.

Prišel je november in nič se ni spremenilo: začetna »izjema« je po tolikih mesecih že stalnica. Micaela Stibiel opozarja, da v kontekstu, v katerem vrtce obiskuje mnogo otrok iz mešanih zakonov in neslovenskih družin, je pouk v slovenskem jeziku še bolj pomemben: »Vsaka ura v italijanskem jeziku predstavlja za nas prekinitev pouka. Zavedati se moramo, da se na ta način razvrednoti delo naših vzgojiteljic, ki se v teh okoliščinah še kako trudijo, da bi ohranile položaj slovenskega jezika.«

Občinska svetnika Valentina Repini in Igor Svab bosta v ponedeljek v občinskem svetu postavila vprašanje odbornici Angeli Brandi, z njima je navezal stik tudi predsednik SSO Walter Bandelj.

Več novic na www.primorski.eu