Center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice se je včeraj zelo kritično odzval na sklep deželnega sveta, na podlagi katerega naj bi ustanovili skupno glasbeno ustanovo, ki bi nastala iz združitve dveh glasbenih šol slovenske narodne skupnosti v Italiji - Centra Emil Komel in Glasbene matice. Deželni odbornik Gianni Torrenti je med četrtkovim zasedanjem deželnega sveta pojasnil, da je sklep posledica prispevka 150.000 evrov, ki ga je dežela pred dvema letoma nakazala Centru Komel pod pogojem, da pospeši postopek za združitev z Glasbeno matico.

»Še enkrat je šola Komel deležna hudega udarca, saj smo iz časopisov izvedeli, da je v četrtek deželni svet odobril amandma odbornika Giannija Torrentija glede financiranja primarnih ustanov za leto 2018 in da je na seznamu ustanov, ki skrbijo za vzgojo in izvenšolsko izobraževanje mladih, omenjena neka nova glasbena ustanova, ki naj bi izhajala iz združitve dveh slovenskih glasbenih šol. Ugotavljamo, da dežela nadaljuje postopek, ki ga je sprožila leta 2015, ko je šoli Komel dodelila izreden prispevek zaradi ekonomskih težav, zato pa postavila pogoj spojitve z Glasbeno matico. Takega izrednega prispevka je bila deležna že marsikatera ustanova, nobeni pa ni bil postavljen katerikoli pogoj. Odbornika Torrentija smo večkrat prosili za srečanje, da bi se pogovorili o stanju in perspektivah, a žal kot odgovor nam je bilo sporočeno, da je zelo zaseden in da zaenkrat nima časa za srečanje,« so včeraj sporočili iz Centra Komel in pojasnili, da so se z vodstvom Glasbene matice že pred časom posvetovali z izvedencema in jima dodelili nalogo, naj analizirata stanje šol in izdelata tehnično-ekonomski načrt za morebitno združitev in nastanek novega subjekta. »Združitev teh dveh realnosti pa ni enostavna zadeva, saj obe šoli morata ohraniti svojo podobo, značilnosti in realnost, iz katere izhajata. Šola Komel šteje letos preko 300 učencev, je največja in najpomembnejša glasbena ustanova v goriški pokrajini, ne le med Slovenci, temveč nasploh, z zavidljivo kvaliteto kadra, izrednimi uspehi, pomembno vlogo povezovanja kulturnih javnih in privatnih ustanov in preko 60-letno prisotnostjo na teritoriju,« poudarjajo v Centru Komel.

Za komentar v imenu Glasbene matice smo zaprosili njenega ravnatelja Bogdana Kralja. »V Glasbeni matici smo vedno zagovarjali stališče, da smo za eno samo glasbeno ustanovo za celo manjšino, ki bi bila aktivna na celotnem teritoriju. Po drugi strani se mi ne zdi prav, da ukazi o združevanju prihajajo z vrha. Kot manjšina nismo več subjekt, če nam drugi ukazujejo z vrha,« pravi Kralj in dodaja, da je bila Glasbena matica vpletena v zadevo pred dvema letoma, ko je dežela zagotovila 150.000 evrov prispevka Centru za glasbeno vzgojo Emil Komel pod pogojem, da se glasbeni šoli združita. Kralj pojasnjuje, da ne razume Torrentijeve poteze glede združevanja glasbenih šol, ko »imamo šest založniških hiš, dva časopisa v Benečiji, dva kulturna domova v Gorici in še vrsto dvojnikov«. Kralj je tudi prepričan, da postopek, ki ga vodi dežela, ni najboljši. »Deželni odbornik ni nikoli sklical obeh strani, da bi jim prisluhnil in se z njima pogovoril,« pravi in pojasnjuje, da so se kot Glasbena matica znašli v igri »a posteriori«. »Pred dvema letoma smo iz časopisov izvedeli, da je center Komel dobil prispevek 150.000 evrov, tokrat smo prebrali, da naj bi ustanovili neko novo glasbeno šolo,« še ugotavlja Bogdan Kralj.

»Priznati moram, da nisem neposredno seznanjen z zadevo, ki je sicer aktualna že nekaj časa. Celotne zgodbe ne poznam v detajlih, tako da ne vem, ali gre za tehnično rešitev, vezano na usklajevanje normativ tudi v zvezi z novimi kriteriji, ki bodo začeli veljati prihodnje leto, ali za politično odločitev deželne vlade, ki anticipira vse dogovore in odločitve,« pravi deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki si predstavlja, da je ozadje zadeve kakorkoli vezano na prispevek 150.000 evrov, ki ga je pred dvema letoma dobila šola Komel pod pogojem, da stopi na pot združevanja z Glasbeno matico. »Sam sem pristaš iskanja primerne rešitve za vozel dvojnikov v Gorici, po drugi strani sem tudi zagovornik stališča, da bi morali sami glasbeni šoli pripraviti skupen predlog. Tako bi vse skupaj ne bilo vsiljeno z vrha in bi se izognili marsikateri polemiki,« pristavlja Rudi Pavšič.

Do Torrentijeve poteze je zelo kritičen deželni predsednik SSO Walter Bandelj: »Združevanje vsiljujejo na podlagi prispevka 150.000 evrov izpred dveh let. Zame je to diktatura. Kar je meni znano, združevanja nočeta ne Center Komel ne Glasbena matica. Zaradi tega ne razumem, kako lahko združevanje vsilijo z vrha. To je protizakonito, naši odvetniki bodo na to ustrezno odreagirali. Vesel sem, da je tudi Igor Gabrovec v deželnem svetu zelo ostro nastopil proti sklepu.«

Več novic na www.primorski.eu