TRST - Deželi je pri srcu Primorski dnevnik in bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bo slovenski časopis še naprej prejemal sedanje državne prispevke. To je srž odgovora odbornika Pierpaola Robertija na vprašanje deželnega svetnika Demokratske stranke Francesca Russa, ki je deželno vlado FJK opozoril, da bi krčenje javnih podpor lahko privedlo do zaprtja edinega slovenskega dnevnika v Italiji. Russo je zato pozval FJK in njenega predsednika Massimiliana Fedrigo, naj storita potrebne korake v korist Primorskega dnevnika.

Odbornik iz vrst Lige je soglašal z Russom, da Primorski dnevnik ni navaden časopis, temveč edini dnevnik v slovenskem jeziku in glasilo Slovencev v Italiji. Dežela že spremlja in bo, če bo potrebno, v prihodnjih dneh in tednih še pozorneje spremljala dogajanja okrog zakona o založništvu, s posebnim ozirom na naš časopis. »Upam, da to ne bo potrebno, če pa se bo zgodil črn scenarij, bomo za Primorski dnevnik dobili ustrezno rešitev,« je naglasil Roberti.

In kakšna bi lahko bila rešitev? Odbornik, ki je odgovoren tudi za jezikovne manjšine, je omenil možnost, da bi izredno finančno pomoč za Primorski dnevnik prihodnje leto poiskali v »bolj preudarni« uporabi finančnega sklada za slovensko manjšino. Gre, kot znano, za državni denar iz zaščitnega zakona, ki ga Dežela deli slovenskim organizacijam ter ustanovam na osnovi predlogov pristojne posvetovalne komisije. S tem v zvezi se je Roberti skliceval na deželni zakon za zaščito Slovencev, ki v posodobljenem 18.členu pooblašča Deželo, da iz sklada zaščitnega zakona izkoristi denar za izredne potrebe in primere. Gre za neke vrste rezervni sklad, s katerim lahko deželna vlada po lastni presoji nameni denar slovenskim ustanovam, ki se nahajajo v stiski oziroma finančnih težavah.

Russo je v deželnem svetu pozdravil Robertijeve besede in omenil predsednika Fedrigo, ki kot vidni tudi vsedržavni predstavnik Lige lahko marsikaj koristnega naredi za Primorski dnevnik. Predstavnik DS je tudi zadovoljen, da deželna vlada - za razliko od Gibanja 5 zvezd in vladnega sekretarja zadolženega za založništvo Vita Crimija - priznava našemu časopisu posebno vlogo v sklopu narodnostno ter jezikovno pisane deželne stvarnosti.
Nekdanji senator, ki je sedaj podpredsednik deželnega sveta, je izpostavil besede predsednika republike Sergia Mattarelle v bran svobodi tiska in novinarskega dela. »Roberti je svoja stališča o Primorskem dnevniku predstavil prav na dan, ko so novinarji po vsej državi, tudi v Trstu, stopili na ulico v obrambo ogrožene svobode tiska,« je povedal še Russo. Vladnemu sekretarju Crimiju in njegovemu gibanju je očital, da v slabi veri postavljajo v isti koš velike časopise (slednji itak ne prejemajo več državnih prispevkov) z majhnimi in lokalnimi dnevniki, ki so izraz krajevnih skupnosti in ne morejo preživeti brez pomoči države.