Antonio Gramsci je leta 1917 zapisal, da sovraži ravnodušne ljudi, vse tiste, ki niso pristranski in torej »partizani«. Med njimi prav gotovo ni bilo rdečih trikotnikov, ki so se aktivno postavili v bran svobode in demokracije, je v nedeljo dopoldne v tržaški Rižarni spomnila Tatjana Rojc. Njej gre zasluga za prijetno in občuteno predstavitev najnovejše knjige Borisa Pahorja v tako simbolike polnem kraju. Smisel tega srečanja je poklon zebrastim uniformam, je pojasnila: v prvi vrstim tistim, ki so morale skozi »nekropolo« nacističnih taborišč z rdečimi trikotniki na prsih. Med temi političnimi deportiranci je bil tudi Boris Pahor.
»Rdeči trikotniki smo se borili za svobodo vseh evropskih narodov, ta svoboda pa ostaja pod vprašajem,« je pred številnim občinstvom dejal Pahor. »Današnja Evropa žal ni vredna milijonov mrtvih, ki so se borili za njeno svobodo.« V marsikateri državi se pojavljajo fašistične težnje, nihče ne ve, ali so naše skupnosti dovolj cepljene proti fašizmu. Vemo pa, da bo, če se bo spet pojavil, še hujši, kot je bil v preteklosti, saj ima sedaj na voljo veliko hujša sredstva, je še dejal pisatelj in izrazil željo, da bi se Rižarna aktivneje povezala s francoskim taboriščem Natzweiler-Struthof, v katerem so uredili Evropski center deportiranih odpornikov.
Priložnost za nedeljsko srečanje je ponudil izid Pahorjeve knjige Rdeči trikotniki, ki je najprej izšla v italijanščini pri založbi Bompiani, ob njegovem 102. rojstnem dnevu pa tudi pri Cankarjevi založbi. Založnica Elisabetta Sgarbi je zapisala, da ima pisatelj zaslugo, da z močjo literature in neutrudno voljo opozarja na krivice, ki jih je doživel njegov narod. »Sodobniki mu moramo biti hvaležni, saj nas s svojim življenjem uči, da se morajo kulture oplajati in nikoli žaliti. Zanamci pa se ga bodo spominjali, tako kot se bodo Pasternaka, Levija in Fenoglia.«
Pozdrav pisatelju so prinesli tudi založnik Bojan Švigelj, predsednica bivših deportirancev (Aned) Dunja Nanut, generalna konzulka Ingrid Sergaš, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in župan Roberto Cosolini, ki je tudi opozoril na več desetin beguncev in prosilcev za azil, ki trenutno živijo nekaj metrov stran od Rižarne: na nas je, ali se bomo, kot v preteklosti Pahor in ostali antifašisti, postavili na stran solidarnosti, sočutja in svobode, ali raje nasedali tistim, ki s populističnimi gesli širijo nestrpnost.
Posebno občuten je bil stisk roke s Stanko Hrovatin, ki je pisatelju - pričevalcu in posredovalcu vrednot narodnoosvobodilnega boja in odporništva - izročila častno izkaznico Vsedržavnega združenja partizanov Italije (Anpi). Vse nas pa opozorila, da ni treba, da prihajamo v Rižarno žalit ponižane kosti in topli pele, če ne zmoremo istočasno tudi nastopiti proti tistim, ki danes širijo nestrpnost.
Dogodek je zaključil koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki je pod vodstvom Pije Cah in v različnih jezikih zapel izbor odporniških pesmi. (pd)