TRST - Na sestanku ki ga sklicala predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila, so poudarili, da je skrb javne uprave za slovenski jezik še vedno nezadostna. Dobrila je deželnima svetnikoma Igorju Gabrovcu in Stefanu Ukmarju ter predsednikoma SKGZ in SSO Rudiju Pavšiču in Walterju Bandlju naštela kopico nerešenih vprašanj, pri čemer je glavni poudarek namenila zdravstvu.

V deželnem zdravstvenem sistemu je namreč opaziti preskromno pozornost za pravice slovenske narodne skupnosti, je ocenila Dobrila. Težave nastajajo zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, ki bi govorili slovensko, kar je na nekaterih področjih še posebej pereče. Pozna se na primer pomanjkanje slovenskih logopedov, slovensko socio-psiho-pedagoška služba na Tržaškem pa je še vedno prešibka in še čaka na imenovanje ustreznega vodje.

V deželni zdravstveni reformi so sicer navedene pravice slovenske narodne skupnosti, toda izvajanje zakonskih določil je bolj kot ne odvisno od izvršnih aktov posameznih zdravstvenih podjetij. Ta pa zaenkrat niso pokazala velikega razumevanja za slovenske upravičene zahteve, je še opozorila predsednica paritetnega odbora.

Težave se poznajo tudi pri zapisovanju šumnikov v zdravstvenih dokumentih. Deželna informacijska družba Insiel je sicer svoj črkovni nabor primerno razširila, toda zatika se v stikih z ministrstvom, kjer še vedno niso opremljeni s programom, ki bi omogočal pravilni zapis slovenskih imen in priimkov.

Dobrila je spomnila še na težave z vozniškimi dokumenti, polžje nastajanje Deželnega centralnega urada za slovenski jezik, na zelo pomanjkljivo navzočnost slovenščine na uradni spletni strani dežele in na skromno kadrovsko zasedbo v uradih za komuniciranje. V tiskovni agenciji deželne vlade je namreč trenutno nameščen en sam slovenski novinar, v agenciji deželnega sveta pa ni nikogar, ki bi pisal v slovenščini.

Dobrila je zato udeležence sestanka prosila za mnenje o tem, kako bi bilo treba postopati, in predlagala, da bi se Slovenci pred iztekom mandatne dobe deželnega sveta in deželne vlade osredinili na nekaj ključnih zahtev. Toda konkretnega sklepa na koncu srečanja ni bilo, ostalo je le pri zavezi vseh, da bodo po svojih močeh opozarjali na nerešena vprašanja. Gabrovec je obžaloval, da je treba deželno vlado in politično večino stalno opozarjati na pravice slovenske narodne skupnosti, Ukmar pa je ocenil, da so včasih Slovenci preslabo organizirani oziroma da ne izkoriščajo vseh možnosti, ki so jim na razpolago.

Podobnega mnenja je bil tudi Pavšič, ki bi si sicer želel več posluha za jezikovne pravice, opaža pa tudi neko »relaksacijo manjšine« in »pomanjkanje neke režije« znotraj nje. Bandelj pa je dejal, da se izvajanje zaščitnih norm vleče preko vsake sprejemljive mere, zato bi bilo treba pomisliti na nove prijeme in morda tudi o pravnih poteh. »Moramo se opreti na pravne argumente,« se je strinjala Dobrila, »kar ne pomeni, da so to nujno tožbe«. Predsednica paritetnega odbora je predlagala, da se pritiske izvaja predvsem na funkcionarje, kar marsikdaj bolj zaleže kot dogovarjanje na politični ravni.

Več novic na www.primorski.eu