»Umetnost in kultura predstavljata poslednje zavetišče svobode, in če se skrčijo meje svobode tudi za umetnost, potem smo še korak do tega, da bomo vsi mislili isto. Kjer mislijo vsi isto, ne misli nihče.« S citatom pred nedavnim preminulega slovenskega pesnika, esejista in sociologa Aleša Debeljaka je režiser Marko Sosič zaključil svoj priložnostni govor na petkovi osrednji proslavi praznika slovenske kulture v Občini Dolina, ki je potekala v gledališču France Prešeren v Boljuncu.

Za organizacijo dogodka sta ob domači občinski upravi poskrbela boljunsko SKD France Prešeren in Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel iz Trsta, ki sta za to priložnost povabila številen Novomeški simfonični orkester, ki deluje v okviru tamkajšnje Glasbene šole Marjana Kozine in je pod taktirko Sandija Franka ter skupaj s solistkama - pevko Ano Čop in violinistko Manjo Slak - pričaral lep koncertni večer.

Kot že rečeno, je bil na proslavi, ki jo je povezovala Jasmina Gruden, priložnostni govor zaupan režiserju Marku Sosiču, ki je podal razmišljanje o času, ki ga danes živimo in je »v marsičem zaznamovan z bolečino in strahom« ter v katerem se Evropa, ki deluje »pod nevidno taktirko zahodne velesile« in v kateri se rojevajo »novi nacionalizmi in že doživeta enoumja«, kaže kot »izjemno krhka celina, ki ne potrebuje birokratov temveč ljudi širokega uma in duha.« V tem času ne potrebujemo samo razsodnosti in racionalnosti, temveč veliko mero solidarnosti, je prepričan Sosič, ki je tudi izrazil zaskrbljenost nad nestrpnostjo in nad tem, kako v nekaterih konservativnih, pa tudi drugih krogih, pojem kulture vzbuja nelagodje in se uveljavlja prepričanje, da je izobrazba nepotrebna. Zato se je vprašal, »kakšen je zaboga človek, ki ga je strah kulture, ki ga je strah knjige, pesmi, zgodbe, romana, kritične misli, ki ga je strah izobrazbe in spomina.« Govornik se je zaustavil tudi ob položaju na Tržaškem, kjer kljub nekaterim nerešenim vprašanjem živimo v veliko bolj ugodni kulturno politični klimi, zato bi morali ta trenutek »izkoristiti, da utrdimo odnose z inštitucijami, da vzpostavimo odnose z nam sorodnimi društvi večinskega naroda, ki podpirajo našo kulturo in različnost kultur našega okolja, predvsem pa, da čim prej osvežimo naše misli in stopimo na plan s svojimi predlogi in s svojimi projekti.« Predvsem pa je treba premisliti »svet naše mlade in najmlajše generacije, da bo lahko s ponosom in zavestjo o dragocenosti svoje kulture, stopila v dialog z drugimi,« je prepričan govornik.

Prisotne je uvodoma nagovoril tudi dolinski župan Sandy Klun, ki je poudaril, kako je v Občini Dolina slovenski kulturni praznik zelo občuten in to še posebej v Boljuncu, kjer po Francetu Prešerno nosita ime tako domače društvo kot občinsko gledališče. Klun se je spomnil tudi 15-letnice sprejema zaščitnega zakona, o katerem je dejal, da je kljub kritikam in pomanjkljivostim dobro, da ga imamo, da iz njega lahko iztržimo čim več.