Slovenska kulturno-gospodarska zveza želi igrati vlogo protagonista in sooblikovati obmejni prostor v sodelovanju z italijansko manjšino v Sloveniji in drugimi, saj je medetnična interakcija in integracija osnovno vodilo, v novem svetu brez meja pa je treba najti nove poti za razvoj narodne zavesti in to skupaj in ne na škodo drugih. To je bilo slišati na sinočnji akademiji ob 60-letnici SKGZ, ki je z naslovom Na svoji poti potekala v Kulturnem domu v Trstu.
Slovesnosti se je udeležilo veliko število uglednih gostov ter predstavnikov krajevnih in slovenskih oblasti na čelu s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem, ki je predsedniku SKGZ Rudiju Pavšiču izročil državno odlikovanje - red za zasluge. V utemeljitvi, ki jo v celoti objavljamo na drugem mestu, med drugim piše, da je bila zveza vedno dejavno prisotna ob vseh ključnih trenutkih za slovensko narodno skupnost v Italiji, skrbno je organizirala življenje manjšine, zahtevala uveljavitev pravic, odgovorno zastopala manjšino pri institucijah italijanske države in v matični domovini in tudi danes ostaja pomemben dejavnik notranje povezanosti manjšine in njene zaščite, hkrati pa dejavnik odprtosti pri iskanju zavezništev za ustvarjanje produktivnega sožitja na stičišču dveh narodov in njunih kultur.
Predsednik SKGZ Pavšič se je najprej zahvalil za odlikovanje, ki daje dodatno samozavest, da bodo pri zvezi še bolj prepričano hodili po svoji poti, v poznejšem nagovoru pa je med drugim poudaril zavzetost za politiko dialoga tako v obmejnem prostoru kot znotraj narodne skupnosti ter zavzetost, da se nikoli ne zataji vrednot demokracije, svobode in enakopravnosti. SKGZ je zagovornica vedno bolj sodobnih prijemov ter reformističnih potez, da bomo učinkovito odgovorili na potrebe družbe. Prisotne je pozdravil tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki je poudaril, da je tudi zasluga SKGZ, da je tržaška skupnost postala normalna skupnost, zvezi pa zeželel, naj ohrani svoje vrednote ter zavest o lastni zgodovini, pa tudi naj bo radovedna, sposobna sprejeti nove izzive ter naj bo sposobna inovativnosti za gradnjo boljše prihodnosti.
Slavnostni govornik na sinočnji akademiji je bil nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter sedanji svetovalec slovenskega predsednika republike, akademik Boštjan Žekš, ki je Slovencem v Italiji dal laskavo priznanje: zanj smo namreč boljši od Slovencev v Sloveniji, razlogi pa so v naši dvojezičnosti, dalje v pripadnosti manjšini, kar nas dela bolj aktivne, boljše, močnejše in prodornejše, nazadnje pa v dejstvu, da živimo v demokraciji precej dlje od Slovencev v matici in se nam zato ni treba prilagajati novemu svetu. Slovencem v zamejstvu in matici je skupno jadikovanje nad pomanjkanjem enotnosti, vendar, je dejal Žekš, enotnosti v resnici nikoli ni bilo in je v demokraciji ne more biti, saj gre tu za pogovarjanje in dogovarjanje, tudi v tem pa Slovenci v Italiji prednjačimo pred rojaki v Sloveniji. V današnjem času so manjšine bolj spoštovane, zaščitene in stimulirane, tudi položaj Slovencev v Italiji se je v primerjavi z obdobjem pred desetimi ali dvajsetimi leti izboljšal, kar prinaša po Žekšovih besedah nove izzive, saj je treba najti nove poti za razvoj narodne zavesti in to skupaj in ne na škodo drugih.
Prisotni so prisostvovali kulturnemu sporedu akademije, ki si ga je zamislil in ga zrežiral Marko Sosič, povezoval pa igralec Janko Petrovec, ki je skupaj z igralskim kolegom Romeom Grebenškomv sooblikoval spored, v katerem so se gib, ples in glasba prepletali z verzi Cirila Zlobca in Srečka Kosovela. Ob Petrovcu in Grebenšku pa so akademijo sooblikovali, pevka Martina Feri, plesalke Daša Grgič, Ingrid Gregorič, Nika Pegan, Elen Vežnaver in Ema Weiskler ter glasbeniki Alex Kuret, Matija Tavčar in Jani Leban, medtem ko je za video poskrbel Antonio Giacomin. (iž)