Pet kmetij je uradno ustanovilo podjetniško navezo z dvojezičnim imenom Kraška gmajna - Landa carsica. Ustanovni akt so podpisali v pisarni goriške notarke Marie Francesce Arcidiacono. V novo navezo so se vključile kmetije Kovač, Matej in Drejče iz Doberdoba, posestvo Kohišče iz Devina in vinarsko podjetje Castelvecchio iz Zagraja. Kot smo že poročali v prejšnjih mesecih, so kmetovalci združili moči v okviru projekta proti zaraščanju gmajne, ki so ga po večletnem prizadevanju začeli uresničevati letos. Pred štiridesetimi leti so prebivalci kraških vasi tako na Goriškem kot na Tržaškem začeli opuščati kmetijske dejavnosti, kmalu zatem se je gmajna začela zaraščati, kar je povečalo požarno ogroženost, več je tudi klopov.
Projekt so kmetje razvili v sodelovanju z doberdobsko občino in gozdnim inšpektoratom Furlanije-Julijske krajine, tako da imajo zdaj za pašo na voljo približno 700 hektarjev površin med Doberdobom, Ronkami in Zagrajem, ki jim je treba dodati še 200 hektarjev na Gradini.

Po podpisu ustanovnega akta nove podjetniške naveze so nam predstavniki sodelujočih kmetij pojasnili svoje cilje za prihodnost. Z navezo povezujejo prostor, ki je bil nekoč že povezan. Devinski grofje Thurn und Taxis so bili v preteklosti lastniki obsežnega območja, ki je segalo do Zagraja; njihova je bila tudi počitniška rezidenca Castelvecchio, do katere je iz Devina vodila pot. Speljana je bila mimo Kohišča, preko Flondarja do Jamelj in zatem preko Doberdoba do Zagraja. Nekdanjo pot bi radi naši sogovorniki spet ovrednotili, primerna bi bila za treking z osli, ki kmetom pomagajo pri čiščenju kraške gmajne. Ko so se lotili projekta, so jim svetovali, naj zaraščene površine najprej namenijo paši oslov. Sodelujoči kmetje so tako kupili 110 oslov, ki že nekaj časa pridno čistijo doberdobski Kras. Poleg oslov imajo še 51 krav in 65 ovc. Naložba je bila za kmete kar precejšnja; vsak osel stane med 350 in 500 evrov, krave so seveda dražje. Kmetom se bo naložba predvidoma povrnila po treh letih, saj bodo po ustanovitvi podjetniške naveze lahko začeli vlagati prošnje za prispevke; seveda ne bo šlo brez ogromnega dela in truda. Živino je treba redno nadzorovati in zanjo skrbeti; komaj je eno zemljišče popašeno, je treba z električnimi pastirji ograditi drugo. »Brez velike ljubezni do našega Krasa ne bi šlo,« poudarja Andrej Lakovič.

Kmetje opažajo, da se pri pristojnih ustanovah in zlasti na deželi spreminja odnos do Krasa. Potem ko so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja Kraševci opustili kmetijstvo, je bilo uvedenih cel kup omejitev. Kras je bil tako zaščiten, da je zaradi najrazličnejših prepovedi postala vsaka kmetijska dejavnost na njem težavna; značilna gmajna se je posledično začela zaraščati, vedno več je bilo gozda, kar je povzročilo spremembe tudi v divjadi. Pojavili so se jeleni, naraslo je število divjih prašičev, na doberdobski Kras so se naselili šakali, ki že povzročajo težave rejcem oslov in ovc. Z zaraščanjem gmajne se je povečala tudi požarna ogroženost, tako da so narasli stroški, ki jih imajo pristojne ustanove za gašenje požarov - še zlasti, če so potrebni preleti helikopterjev ali letal Canadair. V zadnjih letih so se tako na deželi kot tudi pri gozdni straži prepričali, da je treba Krasu povrniti nekdanjo podobo. Gmajno je treba čistiti in vzdrževati, za kar bo na doberdobskem Krasu skrbelo ravno omenjenih pet kmetij. S čistejšim okoljem ter z novimi potmi za pešce in kolesarje bo postalo celotno območje zanimivejše iz turističnega vidika, kar bo prineslo vrsto novih razvojnih priložnosti tudi v gostinskem sektorju.

Več novic na www.primorski.eu