ŠPETER - Nevednost, spodrsljaj ali pa kaj drugega. Dejstvo je, da je slovenščina popolnoma neupravičeno izpadla s podelitve prvih obhajil v Špetru, kot je v pismu Novemu Matajurju in Domu razkrila in podrobno opisala gospa Giulia Strazzolini. Iz njene pripovedi izstopajo ne samo odkloni molitve v slovenskem jeziku, ampak tudi razlage in utemeljitve, če jih tako lahko imenujemo, ki so dale povod temu neljubemu dogodku.

Domači župnik in veroučiteljica sta odločila, da bodo prvoobhajanci, katerih mame prihajajo iz drugih držav, lahko svoje molitve prebrali tudi v jezikih, ki jih govorijo mame. Hvalevredna odločitev naj bi izvirala iz spoštovanja do različnih kultur in jezikov, med katere sodijo hrvaščina, romunščina in španščina. Zadnji dan nauka je ena od prvoobhajank, ki podobno kot hčerka gospe Strazzolini obiskuje dvojezično šolo Pavla Petričiča, zaprosila veroučiteljico, da bi svojo molitev v župnijski cerkvi lahko prebrala v slovenščini. Odgovor je bil ne, utemeljitev veroučiteljice pa, da slovenščino govorijo v Kobaridu in da je v Špetru itak nihče ne razume.

Spričo tega neverjetnega odklona je skupina staršev otrok, ki jim ni bila dovoljena molitev v slovenščini, zaprosila za sestanek z župnikom in voditeljico nauka, ki ne samo, da ni obrodil sadov, a je tudi razkril ozkoglednost in nevednost sogovornikov. »V odločnem in poniževalnem tonu nam je bilo zažugano, da slovenščine tukaj nihče ne razume in da je narečje, ki ga govorijo domačini, vsekakor popolnoma različno od slovenskega jezika,« piše Giulia Strazzolini. Ko je veroučiteljici razložila, da tudi ona obvlada slovenščino in narečje, ki sta enaka, je bil odgovor: Ne, to ni res.

Deklice, ki jim ni bila dana možnost slovenske molitve, so bile užaljene in pretresene nad dogodkom, ki ga odgovorni niso obžalovali, kaj šele, da bi se opravičili. »Prvo obhajilo je praznik in tak bi moral biti tudi v Špetru, v resnici pa za nas žal ni bilo tako,« beremo v pismu slovenskima časopisoma. Na koncu, da bi se izognili zapletom s slovenščino, so prvoobhajanci prebrali le v italijanščini molitve, ki so jih sami napisali, materam pa so dali možnost, da preberejo molitve otrok v svojem jeziku.

Žalostna zgodba sodi v čase, za katere smo mislili in upali, da so za vedno za nami. Gospo Strazzolini je špetrski dogodek zelo razžalostil, zaključke in razmislek o dogajanjih pa prepušča bralcem pisma. Starši in prvoobjahanci, ki jim je bila v župnijski cerkvi v letu 2018 kratena pravica do izražanja v materinem jeziku, pa gotovo zaslužijo opravičilo in obvezo, da se taki dogodki ne bodo več pripetili.

Več novic na www.primorski.eu