GORICA - »Največja težava, s katero se soočamo, je pomanjkanje zaupanja, kar ne preseneča, saj je bilo v preteklosti pri tovrstnem posredovanju dela precej zlorab. Ko delavce prepričamo, da imamo ustrezna zavarovanja, bančne garancije in da smo vpisani v registru ministrstva za delo v Italiji, se stvari začnejo premikati. Zato so naši cilji, da bi zagnali kolesje in skrajšali postopke, prav tako pa bi radi sodelovali tudi z zamejskimi Slovenci in Slovenci v Italiji, saj bi radi okrepili zaupanje med delavci in delodajalci. Na tem področju bi namreč radi porušili meje, ki očitno še vedno obstajajo,« pravi Nataša Černovec iz zaposlitvene agencije Tash.

Omenjena agencija je v tem trenutku edina slovenska kadrovska agencija, ki je za posredovanje dela v čezmejnem prostoru Slovenije in Italije vpisana v registru italijanskega ministrstva za delo. To pomeni, da lahko posredujejo med slovenskimi delavci oziroma delavci iz katere koli države Evropske unije in italijanskimi delodajalci. »To je tudi naša posebnost. Z vpisom v register italijanskega ministrstva za delo smo postali povsem enakovredni italijanskim zaposlitvenim agencijam, kot sta, denimo, Adecco ali Manpower. Obenem pa delavcem, ki jih zaposli italijanski delodajalec, zagotavljamo enake plače in druge bonitete, do katerih so upravičeni delavci iz Italije. Prav tako se držimo kolektivne pogodbe za posamezno delovno mesto. Po drugi strani lahko za stranko vseeno pomenimo prihranek pri stroških, saj so davki v Sloveniji običajno nižji, vendar na ta račun delavci nikakor niso prikrajšani,« pojasnjuje Nataša Černovec.

Čeprav je zaposlitvena agencija Tash licenco za opravljanje dela v Italiji dobila šele v lanskem oktobru, že opažajo precejšen interes za sodelovanje tako s strani slovenskih delavcev kot italijanskih delodajalcev. »Posredujemo pri italijansko govorečih slovenskih delavcih na celotnem območju Primorske, od Bovca do Kopra, prav tako pa tudi pri italijansko negovorečih delavcih, za katere se zanimajo zamejci ali Slovenci v Italiji. Povpraševanje po delavcih iz Slovenije smo v Italiji dobili celo iz Brescie in nekaterih drugih oddaljenih krajev. Običajno napotimo sezonske delavce v malce bolj oddaljene kraje v Italiji za krajše časovno obdobje, tja se načeloma začasno preselijo, medtem ko tistim Slovencem, ki živijo blizu meje in iščejo delo za daljše časovno obdobje, poskušamo najti delo bliže, tako da dnevno ne bi prevozili več kot štirideset ali petdeset kilometrov,« poudarja sogovornica. Slovenci so po njenih besedah pri italijanskih delodajalcih zelo cenjeni in veljajo za nadvse dobre in pridne delavce. Poleg tega veliko znanja in strokovne prakse pridobijo že v srednjih šolah. »Slovenija ima zelo dobro srednje šolstvo. Trgovec, denimo, je lahko že takoj menedžer v trgovini, saj zna praktično vse. Italijani včasih kar težko verjamejo, da je to mogoče.«

Na vprašanje, po katerih profilih je med italijanskimi delodajalci največ zanimanja, odgovarja, da za krajše časovno obdobje velikokrat iščejo zlasti proizvodne delavce. Trend je v povpraševanju v finomehaniki ter lesni in kemični industriji, a tudi drugih področjih, kot sta zdravstvo in prehrambena industrija. Za daljše časovno obdobje pa iščejo tudi druge profile, na primer receptorje, informatike, programerje. Sicer pa so razlike v plačah v Sloveniji in Italiji najbolj opazne prav pri proizvodnih delih, za katera potrebujejo delavce z nižjo izobrazbo. »V Sloveniji žal še veliko tovrstnih delavcev prejema minimalne plače. V Italiji je plača v tej kategoriji okrog 1400 evrov bruto. Tu moram izpostaviti, da mora delavec, zaposlen preko slovenske kadrovske agencije, prejeti enako plačilo kot italijanski delavec, ki je zaposlen v tem podjetju na istem delovnem mestu. Zato se splača delati v Italiji,« je prepričana Nataša Černovec, ki pa priznava, da se razlika v višini plač pri profilih z višjo in visoko izobrazbo v obeh državah že močno porazgubi. Sogovornica tudi opaža, da je nelegalnega dela na črno v Italiji čedalje manj. »Mogoče je še največ takšnega dela na področju hišnih pomočnic, čeprav mislim, da se je tudi to zmanjšalo, vsaj pri tistih delodajalcih, ki so tovrstno delo pred časom legalizirali. Tudi podjetja veliko tvegajo, če bi imela delavce zaposlene na črno, saj so kazni velike. Zato raje ne tvegajo; prav tako kot tudi ne agencije za zaposlovanje«.

Mladim, ki velikokrat veljajo za posebej ranljivo kategorijo na trgu dela, Černovčeva svetuje, da se že pri odločitvi za študij temeljito pozanimajo, v katero smer se bo gospodarstvo razvijalo in kakšne kadre bo potrebovalo. »Če bi radi ostali doma, morajo najprej dobro preučiti dolgoročno perspektivo lokalnega okolja. Pri tistih z nižjo izobrazbo pa je pomembno tudi, da so pripravljeni poprijeti za kakršnokoli delo, in to že zgodaj, da čim prej pridobijo izkušnje. Utopično je namreč pričakovati, da boš že s prvo prijavo prišel do dela za nedoločen čas. Tega ni več. Bolje se je zaposliti začasno, mogoče celo imeti več različnih služb … Danes je zelo pomembno, da so mladi samoiniciativni. Delodajalci bodo to brez dvoma prepoznali, saj iščejo zagnane in zainteresirane mlade ljudi, ki bi se radi dokazali. Ne nazadnje je tudi delodajalcu v interesu, da imajo v svojih podjetjih dobre in zanesljive ljudi.«

Več novic na www.primorski.eu