TRST - Čeprav ne več v ospredju, je radijska igra še vedno živa in aktualna, pri poslušalcu spodbuja domišljijo, kar je pomembno zlasti za otroke, pri tem pa je seveda važna kakovostna ponudba. To je sporočilo včerajšnjega popoldanskega posveta Radijskega odra v tržaškem Narodnem domu, ki je bil posvečen usodi in perspektivam radijske igre. Posvet je spadal v okvir niza dogodkov, ki jih je Radijski oder priredil ob svoji sedemdesetletnici, ob tej priložnosti pa je potekalo tudi nagrajevanje natečaja za izvirno radijsko igro, medtem ko bo februarja prihodnje leto v Trstu tudi slavnostna akademija (o tem poročamo posebej).

O tem, ali ima radijska igra še kako pametno funkcijo, je po uvodnem pozdravu predsednika RO Marjana Jevnikarja in ob povezovanju Maje Lapornik razpravljalo osem gostov: lektor Jože Faganel je poudaril predvsem pomen žlahtnosti govora in zbornega jezika ter širjenje le-tega za krepitev narodne pripadnosti in zavesti, kar je bila zasluga ravno radijskih iger. Pisatelj in urednik Jani Virk je podal zgodovino radijske igre, ki danes sicer ni več v ospredju, je pa še vedno živa, saj se npr. v Sloveniji še vedno napiše okoli 70 iger. Primož Jesenko iz Slovenskega gledališkega muzeja je poudaril obsežnost arhiva tovrstne produkcije, ki je nastala na Tržaškem: 85 zvočnih posnetkov predstav je na poti sistemizacije, 55 enot zvočnega arhiva pa čaka na digitalizacijo. Poleg tega je tudi opozoril, kako je radijska igra pomembna predvsem za otroka: če otroku ponudite radijsko igro v poslušanje, ga boste avtomatično pridobili, je dejal Jesenko.

Nastopila je tudi urednica programskega oddelka Radia Trst A Martina Repinc, ki je sicer priznala, da je zaradi takih in drugačnih sprememb radijska igra danes precej redkeje na sporedu kot nekoč, zato je treba poiskati ciljno publiko in ji ponuditi kakovost. Za pisatelja Janeza Povšeta pa je radijska igra predvsem fascinacija sluha, preko katerega se lahko premikamo kamorkoli, tudi v človekovo notranjost, medtem ko je režiser Franko Žerjal radijsko igro označil za poseben izziv za režiserja, saj se vse naredi z zvokom, besedo (tu so pomembni verodostojni, glasovno odgovarjajoči in mikrofona vešči igralci) ter dobro in zlasti izvirno glasbo. Pri otroku pa radijska igra razvija slušno pozornost in domišljijo ter bogati jezikovno izražanje, je prepričana avtorica otroških iger in režiserka Lučka Susič.

Kot zadnja je nastopila režiserka mlajše generacije Manica Maver, ki je glede otroške radijske igre poudarila pomen glasu ter iskanja primernih glasov, ki si ne smejo biti preveč podobni, prav tako pomen pravorečja, preko katerega postaja zborna izreka bolj domača, medtem ko mora biti govor živ in pester.

Več novic na www.primorski.eu