Pred dvema letoma je Glasbeni center Emil Komel deželo zaprosil za izredno finančno pomoč, da bi premostil krizno obdobje. Prejel je 150.000 evrov. A pod pogojem, da začne postopek združevanja s sorodno slovensko izobraževalno ustanovo Glasbeno matico. Ravnateljica centra Emil Komel Alessandra Schettino je ogorčena.

»Pogoj je bil postavljen samo naši šoli, ko je enkrat zaprosila za izredni prispevek. Res smo bili v stiski, naši učitelji so bili takrat dva meseca v tako imenovani dopolnilni blagajni.»

Zdi se, pravi Schettinova, da je združevanje, vsaj za deželnega odbornika Giannija Torrenttija, izvršeno dejstvo. S prvim januarjem 2018 bosta, kot izhaja iz sklepa, prenehali delovati tako Glasbena matica kot glasbeni center Emil Komel. Namesto njiju bo za glasbeno izobraževanje slovenskih otrok v Italiji skrbela nova, združena ustanova. V Centru Emil Komel, kjer je glasbeno znanje v preteklem šolskem letu nabiralo okoli 320 otrok, združevanju izrecno ne nasprotujejo. Imajo pa veliko pomislekov.

» Sodelovanje je dobrodošlo, ker je v dobro otrok. Ne želimo pa si ukinitve naše šole, ki ima dolgoletno zgodovino. S prvim januarjem prihodnje leto naj bi zaživela nova izobraževalna ustanova. Mislim, da je pet mesecev premalo, da bi pripravili vse, kar je potrebno za združitev. Zato bomo od odbornika Torrentija zahtevali, naj nam dodeli več časa.«

O združevanju dveh slovenskih glasbenih šol se znotraj slovenske manjšine v Italiji pogovarjamo že 20 let, pa pravi ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj. A storili nismo še niti enega konkretnega koraka, dodaja. Glasbena matica, ki je z okoli 1000 učenci največja slovenska šola v zamejstvu, je združevanju naklonjena.

»S tem, ko bi imeli samo eno glasbeno šolo, bi lahko bolj učinkovito nastopili v Ljubljani in v Rimu. Zdaj nas vedno vprašajo, če smo se dogovorili. In ker se nismo, nismo priznani ne s strani Slovenije ne Italije.«

V Slovenski kulturno gospodarski zvezi menijo, da bi šoli morali sami pripraviti skupen predlog združevanja. Tako bi se izognili vsiljenemu ustanavljanju skupne glasbene šole. Tudi v drugi krovni organizaciji, Svetu slovenskih organizacij, so ogorčeni nad obnašanjem dežele. Gre za grob poseg v delovanje slovenske narodne skupnosti, meni predsednik Walter Bandelj.

»Šoli bi se morali sami odločiti, ali se bosta združili. To, kar je naredila dežela Furlanija Julijska krajina je diktatura.«

Prav vsi – tako krovni organizaciji kot Glasbena matica in Glasbeni center Emil Komel zdaj zahtevajo dodatna pojasnila. A ne le od odbornika Giannija Torrentija, pričakujejo, da bo svoje povedala tudi predsednica dežele Furlanije Julijske krajine Deborah Serrachiani.

Barbara Kampos

(Naslovna slika: Kulturni center Lojze Bratuž Gorica, v katerem domuje tudi Glasbenei center Emil Komel. Foto. Davor Lonzarič)