RIM - Za slovensko manjšino je dobro, da letos skoraj gotovo ne bo predčasnih parlamentarnih volitev in da bomo šli na volišča ob naravnem izteku zakonodaje. To se pravi februarja prihodnje leto. Manjšina ima tako nekoliko več časa, da po možnosti oblikuje skupno predvolilno stališče in da se z njim vključi v parlamentarno soočenje o volilni zakonodaji, ki se sicer še ni pričelo. Daljši časovni zamik pomeni tudi več možnosti za dogovarjanje in dogovor o kandidatu oziroma kandidatki.

Čas vsekakor teče, zato si je institucionalno manjšinsko omizje, kot ga imenuje predsednik SKGZ Rudi Pavšič zadalo cilj, da obišče čim več parlamentarnih skupin ter jim predstavi manjšinska volilna pričakovanja. Pavšič, Walter Bandelj, poslanka Tamara Blažina in Julijan Čavdek (SSk, v imenu tajnika Igorja Gabrovca) sto se včeraj srečali s poslanci Južnotirolske ljudske stranke (SVP) in skupine Sinistra italiana (Italijanska levica). Zaradi neodložljivih obvez poslancev sta odpadla sestanka z Demokratsko stranko in Forza Italia.

Južnotirolska poslanca Albrecht Plangger in Daniel Alfreider sta potrdila podporo vsem predlogom, ki jih bo v parlamentu zagovarjala slovenska manjšina. Zbirni stranki nemške in ladinske skupnosti se zdi v tem momentu najbolj realna možnost, da bi v FJK uvedli t.i. enomandatna volilna okrožja po zgledu Aoste in Tridentinske-Južne Tirolske. Alfreider, ki pripada ladinski manjšini, je ob tej priložnosti izpostavil svoje redno sodelovanje s poslanko Blažina ter tradicionalno dobre odnose med SVP in SSk.

Tvorno je bilo vzdušje tudi na sestanku s skupino Sinistra italiana (Italijanska levica). Po mnenju furlanske poslanke Serena Pellegrino bi moral volilni zakon dejansko nadgraditi zaščitni zakon, da bi pojem olajšane izvolitve Slovenke ali Slovenca na nek način približali načelu zagotovljene izvolitve. Poslanka Pellegrino je pojasnila, da se je o tem vprašanju pogovarjala z vladnim podtajnikom Gianclaudiom Bressom, ki v sklopu predsedstva vlade odgovarja za jezikovne manjšine. Vladni zastopnik je po njenih besedah pokazal zanimanje za določila, ki bi »utrdila« olajšave za izvolitev slovenskega parlamentarca. Bressa naj bi vsekakor pričakoval enotno stališče slovenske manjšine, seveda ko bodo senatorji in poslanci imeli nekoliko jasnejšo sliko kako bomo izvolili nove parlamentarce.

Samo v poslanski komisiji za ustavna vprašanja je bilo po januarski razsodbi ustavnega sodišča o t.i. italicumu vloženih 16 volilnih zakonskih predlogov. To ni majhna številka, zakonski predlogi se kopičijo tudi v senatu, procedura pa je v obeh parlamentarnih skupščinah ustavljena oziroma se sploh še ni pričela. O volilnih zakonih bi morali v normalnih pogojih debatirati ob začetku zakonodajne dobe, v Italiji pa se resna razprava začne nekaj mesecev pred volitvami, ko vsakdo vleče vodo na svoj mlin in skuša sebi v prid prikrojiti volilna pravila.

V Rimu bodo vzeli v pretres tudi nedavno priporočilo deželnega sveta FJK o izvolitvi parlamentarcev slovenske in furlanske narodnosti. Parlamentarci ne bodo mogli prezreti, da je bilo priporočilo odobreno soglasno in da zaradi tega ima določeno politično težo. Če ga bo parlament upošteval, pa je druga zgodba.

Več novic na www.primorski.eu