TRST - Pred poletjem bo v okviru deželne uprave pričela delovati servisna mreža za slovenski jezik v javni upravi. Kot je na včerajšnji seji paritetnega odbora za slovensko manjšino pojasnil odbornik Gianni Torrenti bo servis nadgradil na papirju že obstoječi deželni urad za slovenščino (vodi ga Erika Hrovatin), ki je nastal s sklepom deželnega sveta. Urad, ki bo koordiniral servis, bo zaposloval šest uslužbencev (poleg načelnice še pet tolmačev, prevajalcev in upravnega osebja; za vse so v teku razpisni postopki), katerim se bo s časom pridružilo še 34 uslužbencev, ki se v sklopu občinskih uprav, t.i. jezikovnih okenc, medobčinskih zvez, civilne motorizacije in drugih javnih ustanov tako ali drugače ukvarjajo s slovenščino. Z novim servisom z letno proračunsko dotacijo dveh milijonov evrov bo torej sodelovalo skupaj štirideset ljudi.

Nastajajoča servisna mreža FJK bo delovala na osnovi konvencije med Deželo in javnimi upravami ter ustanovami, začenši z občinami iz zaščitnega zakona (skupaj jih je 32, pristanek ni obvezen). »Po eni strani bo ta mreža rešila marsikateri praktični in organizacijski problem, po drugi pa bo prispevala k poenoteni rabi slovenščine v javni upravi,« je Torrentijeva napovedi komentirala predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila. Po njenih besedah bi moral servis začeti delovati enkrat junija, vsi ustanovitveni postopki pa naj bi se končali pred deželnimi volitvami 29. aprila. Odbornik in vladajoča levosredinska koalicija nameravata »zacementirati« servisno mrežo pred morebitnimi političnimi spremembami za krmilom FJK.

Centralnemu uradu za slovenščino bo pomagala skupščina izvoljenih slovenskih predstavnikov, servis se bo ukvarjal s prevajanjem, tolmačenjem in z upravljanjem ozemeljskih uradov za slovenščino, nastal bo tudi spletni deželni portal za slovenski jezik. Skratka, pomembna pridobitev za slovensko manjšino.

Paritetni odbor je včeraj tudi dokončno odobril svoj nov pravilnik, ki bo stopil v veljavo z bližnjo objavo v Uradnem listu. Pravilnik ureja dolžnosti in obveznosti članov odbora, ki bodo po dveh zaporednih neupravičenih odsotnostih avtomatično izključeni iz njega. S tem želijo zajeziti primere namerne nesklepčnosti, ki je v preteklosti pogojevala dejavnost odbora, v zadnjih letih pa tega na srečo ni bilo več.

Medtem ko paritetni odbor doslej ni imel časovnih omejitev trajanja, bo po novem njegova »zakonodajna doba« trajala pet let. Po objavi novega pravilnika v Uradnem listu bo odbor lahko deloval še šest mesecev oziroma do imenovanja novega. Ker so v začetku marca parlamentarne, konec aprila pa še deželne volitve, je pričakovati, da bo paritetni odbor pod taktirko predsednice Dobrila deloval do konca leta.

Več novic na www.primorski.eu