Petdeseta obletnica je kot zlata poroka, ki se jo praznuje v glavnem v družini. Tudi zato je bila včerajšnja dopoldanska proslava ob 50. obletnici poimenovanja Nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini dejansko družinski praznik: na šoli so se zvrstile že tri generacije profesorjev, ki pa niso nikoli sestavljali oz. ne sestavljajo le delovnega kolektiva, ampak pravo širšo družino, kjer vedno dobiš spodbudno besedo in uteho pri kolegih, ki so tudi prijatelji. Pričujoče misli, ki jih je podala ravnateljica Večstopenjske šole Josipa Pangerca iz Doline Fiorella Benčič, dobro ponazarjajo vzdušje, ki je včeraj dopoldne vladalo na vrtu dolinske nižje srednje šole, kjer so se zbrali dijaki, starši, sedanji in nekdanji profesorji, bivša ravnatelja Aldo Štefančič (najzaslužnejši za poimenovanje) in Emil Bole, bivši dolinski župan Edvin Švab ter sedanji podžupan in odbornica za šolstvo, Goran Čuk in Franka Žerjal, pa tudi Nerina Žerjal v imenu VZPI-ANPI.

Okrogli jubilej so na NSŠ Gregorčič proslavili ravno na dan poimenovanja, do katerega je bilo prišlo daljnega 13. maja 1967. Le nekaj let prej se je dolinska šola po zaslugi reforme iz prejšnje poklicne razvila v pravo nižjo srednjo šolo in postala enakovredna ostalim tovrstnim šolam v tržaškem mestu, je v svojem nagovoru poudarila ravnateljica Benčičeva. To je otrokom dalo možnost, da se šolajo v domačem kraju (kdor je takrat hotel na nižjo srednjo šolo, jo je moral obiskovati v Trstu) in dosežejo pomembne cilje v življenju. V vseh teh desetletjih se je marsikaj spremenilo, tudi ne brez težav, vendar je pomembno, da si zavihamo rokave in spremembe sprejmemo kot izziv in ne kot problem, je še dejala ravnateljica.

Drugače se je dolinski praznični dopoldan začel z nastopom šolskega zbora pod vodstvom prof. Jarija Jarca, nadaljeval pa s točko šolske plesne skupine, ki deluje že tri leta in jo vodijo dijaki sami (za to priložnost Asja Rapotec). Spored se je zaključil z nastopom okteta Simon Gregorčič iz Kobarida, ki je pod umetniškim vodstvom Mateja Kavčiča (slednji je tudi pozdravil navzoče) zapel vrsto ponarodelih in umetnih pesmi slovenskih skladateljev na Gregorčičevo besedilo, pri čemer je zanimivo ugotoviti, da se je proslava začela in končala z izvedbo pesmi Veseli pastir, prvič v izvedbi šolskega zbora, drugič pa v izvedbi kobariškega okteta.

Vendar je poleg vsega omenjenega dolinska proslava imela dva viška: prvič, ko je ravnateljica Fiorella Benčič poklonila posebno priznanje svojemu predhodniku Aldu Štefančiču v zahvalo, ker je bil pred petdesetimi leti glavni pobudnik poimenovanja šole. Poleg tega je bil Aldo Štefančič najprej profesor, nato ravnatelj, nazadnje pa podžupan ter vzornik prof. Borisa Pangerca, povezovalca in organizatorja proslave, ki je zaslužen za drugi višek dolinskega dopoldneva. Prav po Pangerčevi zaslugi je namreč ob priložnosti obletnice poimenovanja izšla publikacija Zlatih dni spomin, v kateri so po besedah prof. Sanje Širec zbrane vse pomembne informacije o nastanku in delovanju šole, ki se prepletajo z življenjem in delom Simona Gregorčiča: o le-tem je govor v prvem delu knjige, kjer je najti tudi njegove najpomembnejše pesmi z opombami (dijaki so pri tem recitirali znamenito pesem Soči), medtem ko je v drugem predstavljena zgodovina in delovanje šole, poleg tega pa so avtorji zbrali marsikaj, kar nosi ime po Simonu Gregorčiču, od šol, pevskih zborov in društev pa do slapov, poti, spomenikov ter partizanskih bataljonov in brigad. Knjiga ne bo samo priložnostna publikacija, ampak bo služila tudi kot pomožni učbenik, zato jo bodo v šoli prejeli vsi dijaki.

Več novic na www.primorski.eu