Janez Bogataj, etnolog s Filozofske fakultete v Ljubljani, je v pogovoru za MMC pojasnil, da praznik predstavlja značilno obliko praznovanja prostega časa delavcev, zato je po njegovih besedah logično, da je nastal v času razvijajoče se industrijske družbe. "Proslavlja, kar pomeni, da omogoča, dela prost dan, kategorijo dela in ne delavcev, kar bi bilo pravzaprav bolj logično. Prvi maj bi moral biti praznik delavcev. No, saj to v resnici je, vendar tudi podrobnosti poimenovanja lahko zrcalijo številne družbene razsežnosti ter razumevanja tega praznika," je pripomnil.

Praznovanje zlasti močno v socialističnih državah
Praznik sicer praznujejo v številnih državah sveta. Kot poudarja Bogataj, marsikje bolj posredno, saj si delavci še vedno niso izborili prostega dne kot zunanje podobe ali okvira tega praznika. "V nekaterih državah imajo praznik delavcev na druge dneve, torej ne na 1. maj. Tako na primer v ZDA in Kanadi praznujejo delavski praznik (Labor Day) prvi ponedeljek v septembru," pravi in dodaja, da je bilo v zgodovini zlasti močno praznovanje 1. maja v nekdanjih socialističnih državah.

In kako se je praznik razvil? "Najprej je treba razlikovati med t. i. koreninami praznika in njegovimi oblikami od konca 19. stoletja. Korenine praznika so v številnih majskih slavjih, ki so častila ponovno oživljanje narave. Dediščini današnjega prvega maja tako lahko sledimo vse do starega Rima in še dlje. Vsa majska praznovanja, postavljanje majskih dreves ali mlajev, kurjenje kresov in druge oblike, so se v razvoju spajala z najrazličnejšimi starejšimi, keltskimi in drugimi elementi ter se ohranila tudi v srednjem veku. Tudi krščanstvo je sprejelo marsikatero sestavino nekdanjih poganskih proslavljanj," navaja etnolog.

Boj delavcev za pravice doma v Avstraliji in v ZDA
Pomembne spremembe so po njegovih besedah nastale z razvojem industrijske družbe in oblikovanjem delavskega sloja v 2. polovici 19. stoletja. Prvi maj je tedaj postal predvsem praznična oblika boja delavcev za njihove pravice. Začetki te oblike segajo v Avstralijo in ZDA. V Avstraliji so 1. maja 1856 delavci v boju za svoje pravice izvedli demonstracije. V želji in zahtevi po uveljavitvi osemurnega delavnika pa so leta 1886 tudi ameriški sindikati prvič pozvali delavce, da z demonstracijami na 1. maj izvedejo stavko, a so se protesti delavcev na mestnem trgu Haymarket v Chicagu tragično končali.

Kot nadaljuje Bogataj, je nato leta 1889 druga internacionala na svojem ustanovnem kongresu v Parizu sklenila, da bodo začeli praznovati 1. maj kot spomin na žrtve delavskih nemirov v Chicagu. Dan je tako postal mednarodni praznik boja za delavske pravice. "Prva proslava 1. maja je bila leta 1890. Praznovanje in sporočila praznika so najprej širili socialni demokrati, postopoma pa jih je prevzemalo celotno delavstvo. Po drugi svetovni vojni je, še zlasti pod vplivom Sovjetske zveze, praznik dobival tudi močan političen značaj in vsebino z vojaškimi paradami, raznimi športnimi ter drugimi tekmovanji in mimohodi. V okvire praznovanja se je vključila tudi Cerkev in papež Pij XII. je razglasil 1. maj kot god Jožefa delavca in predvsem kot praznik patrona vseh delavcev."

Slovenija: kazen za vse, ki niso izobesili zastave
Sogovornika smo povprašali tudi, kako je bilo z uveljavitvijo 1. maja v Sloveniji. Razložil je, da je praznovanje in ikonografijo praznika dela leta 1898 v Sloveniji propagiral Majski spis, poleg njega pa še časopis "Prvi majnik", ki so ga socialni demokrati izdajali v Trstu in pozneje v Ljubljani. "Največjo zaslugo za razvoj tega praznika pa imajo prav gotovo spremenjene družbene razmere po koncu druge svetovne vojne in nova družbena ureditev," je spomnil.

Seveda pa so tako kot vse druge šege in navade tudi praznovanje 1. maja v njegovih pojavnih oblikah spremljale številne transformacije. Od konca 19. stoletja se ga je, tako Bogataj, v Sloveniji zaznamovalo s shodom delavcev oz. izletom na neko določeno mesto - hrib, gozd, travnik – in s kulturno prireditvijo, govori in veselico. Po drugi svetovni vojni so bile v kontekstu komunizma pomembne različne sestavine praznika. Med njimi etnolog našteva obvezno (tudi nadzorovano in v primeru nespoštovanja kaznovano) izobešanje zastav, proslavljanje raznih delovnih uspehov z odpiranjem tovarn in drugih objektov, vojaško in civilno parado, ognjemet na predvečer praznika ter druženja ob kresovih, pogostitvah in lokalnih proslavah s političnimi govorniki.

Slovenija: danes prvi maj kot vsak drug praznik
"Od sedemdesetih, še bolj pa osemdesetih let 20. stoletja je praznik 1. maj vedno bolj postajal povezan z odhajanjem ljudi na izlete in krajša potovanja, vedno pogosteje so preživljali praznik z delom na počitniški ali stanovanjski hiši, vedno manj je bilo proslav in čezmernih dekoriranj okolja z zastavami, transparenti idr. Danes se prvi maj ne razlikuje dosti od drugih praznikov, ki nam v veliki meri pomenijo predvsem to, koliko dni ne bo treba na delo. Že ob začetku novega leta ljudje najprej pogledajo, na katere dneve 'padejo' določeni prazniki in kako se jih bo dalo povezati z znamenitimi 'mostovi'," pojasnjuje profesor s Filozofske

fakultete.

Pa je praznik še živ, je njegovo sporočilo še relevantno? Bogataj odgovarja: "Tako kot so se spreminjali praznik, njegova struktura in podobe, tako so se spreminjala tudi sporočila praznika. Seveda ima praznik tudi rdečo nit, ta pa je zagotavljanje pravic delavcem. Prav v tej rdeči niti vidim njegovo relevantnost tudi v prihodnje ali vsaj do takrat, ko bomo lahko še govorili o delavcih."

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si