Ponekod je sicer plamene želel pogasiti dež. Največja prireditev je bila v Ljubljani in ljudje so se povzpeli na Rožnik, kjer jih je nagovoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

"Nobena delavska pravica ni podarjena, nobena ni večna, za prav vsako delavsko pravico se je potrebno boriti," je opozoril predsednik ZSSS ter dejal, da so letošnja praznovanja tudi "manifestacija protesta nad razmerami, v katerih so se znašli naši delavci in delavke". Semolič je poudaril, da krize niso povzročile delavske plače, "krizo je povzročila pogoltnost, hazard, pohlep lastnikov kapitala po dobičkih". Prav zato po njegovem ne bi smeli dopustiti, da bi moralo prav delavstvo "plačevati vse račune teh gospodov".
Predsednik sindikalne organizacije je zato politično vodstvo pozval, naj se nehajo toliko ukvarjati z bankami in vanje "pošiljati ogromno denarja. Rešujte raje naša podjetja, delovna mesta, denar usmerite k delavstvu," je poudaril. Glede tajkunov je Semolič spomnil, da v nobenem primeru nihče od njih ne bo lačen ali šel na zavod za zaposlovanje, marsikdo pa bo celo "na koncu krize bogatejši kot danes". Zato je politikom svetoval, da "če želite komu reprogramirati dolgove, dajte tistim delavcem in delavkam, ki imajo delavske plače".
Ne podaljševanju delovnega časa
Zahteva sindikatov je po Semoličevih besedah tudi, naj se del kapitala nameni za delavske plače. "Dvignimo delavske plače, dvignimo pokojnine, s tem se bo dvignilo povpraševanje in v tovarnah bo več dela," je napovedal. Prav tako bi bilo za Semoliča potrebno pomagati mladim, ki so izgubili delo. "Gospodje politiki, nehajte strašiti delavstvo po podaljšanju dela," je še dejal predsednik ZSSS in pojasnil, da je delavstvo "zgarano, fizično in psihično", zato jih večina ne more doseči 65 let starosti na delovnem mestu.
V svojem nastopu se je Semolič obrnil tudi na delodajalce in jih pozval, naj dajo v ospredje delavce in znanje. "Tisto, kar nas je pripeljalo v krizo, so vrednote," je prepričan Semolič. Po njegovo prevladujejo vrednote podrejenosti dobičku in kapitalu, nedotakljivosti finančnih institucij. Te vrednote bi morali po njegovem zamenjati s skrbjo za blaginjo vseh, solidarnostjo, družbeno odgovornostjo kapitala in več skrbi za okolje.

Vsakoletno praznovanje so pripravili tudi v Boštanju v občini Sevnica, kjer so znani po tem, da so že večkrat postavili zelo visoke kresove. Lani so uspeli celo s podiranjem svetovnega rekorda, saj je njihov kres segel kar 43,44 metrov visoko in si zagotovil vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Letos novega rekorda niso naskakovali, so se pa vseeno zbrali ob nekoliko manjši grmadi (tokrat naj bi bil po pričevanju prisotnih visok okoli 10 metrov).

Mlaj v Gančanih postavlja generacija, ki je dopolnila 18 let - letošnjega torej prva generacija, ki se je rodila v novi državi Sloveniji.

A. S.