Na DVK so pravočasno vložili 25 kandidatnih list. Kandidature morajo zdaj prestati postopek preizkusa zakonitosti, volilne komisije posameznih volilnih enot pa morajo seznam po izžrebanem vrstnem redu sestaviti do 13. maja. Sezname kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih okrajih, bo DVK javno objavil do 18. maja.

Kdo kandidira:
Kandidatne liste so v vseh volilnih enotah vložile vse parlamentarne stranke: SMC, SDS, DeSUS, SD, Levica, NSi in Stranka Alenke Bratušek. Vsi volivci bodo imeli možnost glasovati tudi za nekdanji parlamentarni stranki SLS in SNS ter novince: Listo Marjana Šarca, Dobro državo, Andreja Čuša in Zelene Slovenije, Listo novinarja Bojana Požarja, GibanjeSkupajNaprej, Za zdravo družbo, koalicijo Združena desnica ter koalicijo Združena levica in Sloga. V vseh volilnih enotah bodo nastopile tudi zunajparlamentarne stranke Solidarnost, Piratska stranka Slovenije, Stranka slovenskega naroda, Gospodarsko aktivna stranka in Zedinjena Slovenija.

Socialistična partija Slovenije je liste vložila v vseh volilnih enotah razen volilne enote Maribor, stranka ReSET v volilnih enotah Celje, Maribor in Ptuj, stranka Naprej Slovenija pa le v volilni enoti Kranj.

Koga ne bo?
Kljub napovedim pa kandidatnih list niso vložili v strankah LDS, Novi Socialdemokrati in Davkoplačevalci se ne damo več. Bo pa predsednik te stranke Vili Kovačič kandidiral na listi Bojana Požarja, je na Twitterju zapisal Požar.

Battelli po 25 letih ne bo več poslanec
Iz državnega zbora se poslavljata tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, Roberto Battelli in Laszlo Göncz. Na volilno komisijo namreč kandidature za junijske volitve nista vložila. Battelli je bil v poslanskih klopeh od začetka delovanja DZ-ja. Za poslanca je bil izvoljen že na prvih volitvah leta 1992, pred tem pa je bil že član tedanje skupščine Republike Slovenije. Göncz se iz državnega zbora poslavlja po treh mandatih.

Medtem ko Göncz in Battelli na volitvah pred štirimi leti nista imela konkurence, bo tokrat kandidatov vendarle več. Kandidaturo za poslanca italijanske narodne skupnosti so vložili pesnik in pripovednik Maurizio Tremul, izolski podžupan in strokovni direktor izolske bolnišnice Felice Žiža ter sodelavec v izolski italijanski samoupravni narodni skupnosti Bruno Orlando. Za poslanski stolček, rezerviran za pripadnika madžarske manjšine, pa sta kandidaturo vložila predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath in občinska svetnica občine Lendava iz vrst SMC-ja Gabriela Sobočan.

Manjšinskega poslanca izvolijo pripadniki avtohtonih narodnih skupnosti, zanje sta oblikovani posebni volilni enoti, kandidati pa potrebujejo podpise najmanj 30 volivcev, pripadnikov posamezne narodne skupnosti.

Volilna udeležba pada
Očitno se bo število strank na letošnjih volitvah izenačilo z najvišjim številom kandidatnih list do zdaj - na volitvah leta 1992 jih je bilo prav tako 25, a se jih je v državni zbor prebilo le osem. Je pa z leti vztrajno padala volilna udeležba - še največ jih je glasove oddalo leta 1992, in sicer kar 87 odstotkov, najmanj pa ravno na zadnjih pred štirimi leti, ko se je sredi julija na volitve podalo le dobrih 51 odstotkov volilnih upravičencev.

Družbena omrežja in stik z ljudmi
Za nagovarjanje volivcev bodo imele stranke in liste mesec dni časa, do 1. junija opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Kot kažejo zadnje smernice, bodo stranke in liste največ časa namenile za kampanjo po družbenih omrežjih in neposredni stik z volivci. Po državi tako že vozijo strankarski avtobusi, kombiji, pa tudi kolesa. V številnih krajih so napovedani družabni dogodki. V svojih programih večina strank obljublja, da bodo Slovenijo popeljali med najrazvitejše države sveta in naredili red.

S programi in načrti strank za prihodnja štiri leta pa se bodo volivci lahko seznanili tudi v soočenjih na Televiziji Slovenija (prvo bo že v ponedeljek, 7. maja), Radiu Slovenija in posebnem projektu MMC-ja Grem volit poslance!, v katerem bodo glavno besedo imeli mladi volivci.