Trenutno v Sloveniji pod pragom revščine živi 14,5 odstotka prebivalcev oziroma 290.000 ljudi, če jim prištejemo še resno gmotno prikrajšane in tiste, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, dobimo 410.000 ljudi z visokim tveganjem socialne izključenosti. Med njimi je veliko tistih, ki ne zmore več plačevati niti položnic za osnovne življenjske stroške.

Takšnim enkratna državna pomoč ne bo pomagala, saj se bodo sami brez dolgoročnih strategij iz začaranega kroga revščine le težko rešili. V prihodnjih mesecih se zato napoveduje burna razprava o spremembi zakonov, ki bi zaščitili najšibkejše, izključiti pa ne gre niti spremembe zakonodaje, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.

Na pomoč revnim ZL, SDS in ministrstvo za delo
Združena levica je po zgledu Hrvaške, Madžarske in Islandije pripravila osnutek zakona o enkratnem odpisu dolgov, SDS je predlagal spremembo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, celovit sveženj pomoči za socialno najšibkejše pa je napovedalo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vlada se do predlaganih sprememb sicer še ni opredelila.

Ljudem je treba dati občutek, da imajo prihodnost
Martina Trbanc z Inštituta za socialno varstvo je povedala, da so varčevalni ukrepi in kriza najbolj prizadeli nižji srednji razred, ki so malo nad cenzusom za pridobitev socialne pomoči. Rešitev vidi v aktivnejši politiki zaposlovanja in sociale ter vključitvi v programe finančnega izobraževanja. Predvsem pa je treba ljudem dati občutek, da je pred njimi prihodnost.

Rudi Klanjšek z mariborske filozofske fakultete si želi sistemskega pristopa pri reševanju stisk, kot eno od mogočih sistemskih rešitev vidi uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Poleg tega predlaga tudi poenotenje davčnih stopenj znotraj Evropske unije.