Zgodovinarka, raziskovalka in muzealka Kaja Širok, predsednica slovenskega odbora Mednarodnega muzejskega sveta, je v oddaji Intervju spregovorila o svojih dveh mandatih vodenja Muzeja za novejšo zgodovino, o stanju slovenskih muzejev po desetletju finančnega izčrpavanja, o invenciji tradicije in zaznamovanju državnih praznikov.

Ker se pojavljajo očitki, da se muzej NZS, kjer je je po dveh mandatih njenega vodenja na mesto direktorja znova imenovan Jože Dežman, ni dovolj ukvarjal s temo osamosvojitve, je Kaja Širok nanje odgovorila: "Ta očitek se je začel pojavljati v zadnjem letu, ne glede na to pa je treba povedati, da je v programu za leto 2021, torej za letos bila razstava ob 30. letnici,
bilo je tudi več drugih razstav in sodelovanj." Naštela je, da je v teh desetih letih muzej izdal tri do štiri publikacije na leto. Po njenih besedah je posredno izšlo najmanj deset knjig, ki so se ukvarjale z osamosvojitvijo, dve oziroma tri so bile pa v celoti posvečene tej temi, "je leta 2016 izšla knjiga Samostojni, kolegice, ki se v muzeju ves čas ukvarja z osamosvojitvijo."

Opisala je, da so prenovili sobo slovenske osamosvojitve na stalni razstavi, v Pivki so odprli depojske prostore in na ogled postavili tako zbirko in časa slovenskega predsedovanja ter tudi Kučanovo zbirko predsedniških daril. "Insinuacija, da je muzej in za njega jaz sama, zanemarjal to temo, je popolnoma neprimerna in predvsem mislim, da v zelo slabi luči pokaže moje sodelavce, ki so se dejansko res ves čas temu tudi posvečali."