Leta 1955 rojeni Jože Dežman, ki je dejaven kot zgodovinar, muzealec in publicist, je bi že med letoma 2005 in 2010 direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS). Od leta 2005 je tudi predsednik Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, leta 2012 pa je bil imenovan za direktorja Arhiva Republike Slovenije in na tem mestu ostal do leta 2013.

Sorodna novica Pred več muzeji v Ljubljani napis Sramota

Dežman je leta 1997 diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti na smeri filozofija, leta 2014 pa je doktoriral na ljubljanski Teološki fakulteti. V letu 1979 se je zaposlil v Gorenjskem muzeju v Kranju, kjer od preloma tisočletja deluje kot muzejski svetovalec.

Uredniško in avtorsko delo
Uredil je več zbornikov lokalne zgodovine in drugih tematskih zbornikov, med drugim je med letoma 1993 in 2000 urejal tudi revijo Borec. Napisal je več kot petsto prispevkov za slovenske medije, je redni sodelavec pri Delu, Večeru, Gorenjskem glasu, Albertu in Magu. V okviru serije Moja zgodba je pripravil tudi več sto oddaj na Radiu Ognjišče, navaja spletni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin.

Dežman je v letih 2001 in 2002 vodil mednarodno soočenje komunističnega in nacionalsocialističnega totalitarizma v Avstriji in Sloveniji. Nastopil je na več znanstvenih srečanjih ter predaval tudi v Avstraliji, Avstriji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji in na Hrvaškem.

Nekdanje politično delovanje
Do leta 1998 je bil dejaven tudi v politiki. Med drugim je bil član Predsedstva RK ZSMS, član IO LDS, podpredsednik SO Radovljica, predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS ter predsednik OK ZSMS in OO LDS. "Politična upokojitev je posledica zdravljenja infekcije, ki je bila rahlo neobvladljiva zmes, ki se je v mladosti sestavila iz rokenrola, komunizma, racionalistične napihnjenosti, prepirljivosti …" je pred leti zapisal v svojem blogu.

Sicer pa so njegovo delo in izjave že večkrat sprožili burne dozive, svoja stališča pogosto pojasnjuje v intervjujih in omizjih. Novembra 2014 je bil tudi med govorci na shodu Odbora 2014, pri čemer je pred ljubljansko sodno palačo primarširal – po lastni razlagi – v slovenski veteranski vojaški uniformi. Zato ga je doletela globa, ki mu jo je izrekel inšpektorat za obrambo, saj gre za kršitev zakona o obrambi, če posameznik "reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski," so takrat pojasnili na ministrstvu za obrambo.

Projekti v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
Pod streho MNZ-ja je vodil projekte Hitlerjeva dolga senca, Enotni v zmagi – demokratizacija in osamosvojitev Slovenije, Slovensko meščanstvo 1848–1948 – od vzpona nacije do nacionalizacije, Fašizem in Slovenci – izbrane podobe, Huda Jama – možnosti muzeološke prezentacije, Le vkup, le vkup uboga gmajna – preganjanje kmetov in kmečki upor v Sloveniji 1945–1955. V okviru stalne razstave Slovenci v XX. stoletju pa je vzpostavil sobo Slovenija 1945–1960, še navaja spletni leksikon.

Kot so še sporočili iz MNZS-ja, bo Jože Dežman direktorski položaj zasedal do vključno 31. januarja 2026.