Leta 1977 je 8. marec za »dan ženskih pravic in mednarodnega miru« razglasila tudi Generalna skupščina Združenih narodov. Prav ZN je leta 1945 v svoji listini kot prva mednarodna organizacija načelo enakopravnosti spolov zapisal tudi kot osnovno človekovo pravico.
Organizirali so se izleti, bučna praznovanja, popivanja, gostilne in restavracije so bile polne, moški pa so ustvarjali nepregledne vrste v cvetličarnah.
Vsak pojav, torej tudi praznik, ima svojo »logiko« v času in prostoru ter družbenem okolju. Ne vem pa, če je ravno praznik tisti najbolj primeren način za doseganje pravic in enakopravnosti? Menim, da vprašanja žensk v sodobnih družbah zahtevajo nove in predvsem drugačne načine za doseganje namenov in ciljev.
Mislim, da je to predvsem posledica spontanega in manj spontanega refleksa, da je slabo, nesmiselno ali celo prezira vredno vse, kar asociira na socializem - 8.marec pač velja za preživel socialistični praznik. Razen tega se je utrdilo prepričanje, da s strukturnimi pogoji ni nič narobe, da je v tem svetu neskončnih možnosti vsaka posamična ženska sama kriva, če se ji godi slabo.
8. marec je mednarodni dan žensk, ki ga praznujejo po vsem svetu. Na ta dan se spomnimo tako dosežkov kot ovir, ki še vedno obstajajo na različnih področjih, in onemogočajo ženskam, da bi dosegle dejansko enak položaj v družbi. Glede na to, da smo tudi v Sloveniji na nekaterih področjih ženske še vedno v slabšem položaju kot moški, je sporočilo tega praznika seveda še vedno zelo aktualno.
Najprej velja na kratko predstaviti svetovno in slovensko zgodovino dneva žena. Ideja o nujnosti tega dne se je rodila v začetku 20. stoletja v socialističnih smereh, njen namen pa je bil poziv k enakopravnosti žensk pri delu, volilni pravici in odločanju o splavu. Razvijati so jo začele ameriške socialistke, ki so leta 1908 organizirale prve večje demonstracije za svoje pravice. ZDA so tudi prva država, v kateri so ženske dejansko praznovale svoj dan - to se je zgodilo 28. februarja leta 1909.
Vabljeni k branju prispevka o danjašnjem položaju žensk v Sloveniji:
- Ženske še niso dospele na konec poti
- FOTO: Dan žena. Vseh žena.
Praznik tudi spomin na požig več kot 140 žensk
Uveljavitev praznika žensk je močno povezana tudi z imenom nemške feministke in socialistke Klare Zetkin, ki se je leta 1889 začela bojevati za enakopravnost žensk, na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910 pa podala tudi pobudo za dan, posvečen vsem ženskam. Leta 1911 so ga tako praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec; na 8. marec pa se ga praznuje od leta 1917.
Geslo letošnjega dneva žensk je »Ženske in moški združeni v prizadevanjih za ustavitev nasilja nad ženskami in dekleti«.
Praznik predstavlja tudi spomin na požar v tovarni tekstila Triangle v ZDA. Kot je v pogovoru za MMC povedal etnolog s Filozofske fakultete v Ljubljani Janez Bogataj, so se leta 1911 ženske v New Yorku uprle delodajalcem, da bi si na ta način izboljšati delovne razmere. A čakala jih je tragična usoda: zaprli so jih v tovarno in jih zažgali. V ognjenih zubljih je tedaj življenje izgubilo več kot 140 žensk.
DAN ŽENA V SLOVENIJI
Boji za enakopravnost žensk so seveda potekali tudi v Sloveniji. Leta 1897 je začel izhajati ženski časopis Slovenka, leto pozneje pa je bilo ustanovljeno prvo žensko društvo. V tem kontekstu je pomembna letnica 1906, ko je doktorirala prva Slovenka. To je bila Marija Urbas, ki je na graški univerzi končala doktorat iz filozofije. V nadaljevanju so ženske le še pridobivale na enakopravnosti: leta 1945 je bila uzakonjena splošna volilna pravica; leta 1974 je bilo v ustavo SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska pravico svobodno odločati o rojstvu otrok; leta 1977 je bila uzakonjena pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov; leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja ipd.
V Sloveniji dan žena uveden po koncu druge svetovne vojne
Bogataj pojasnjuje, da je bil dan žena v Sloveniji uveden po koncu druge svetovne vojne. Pri tem opozarja, da je treba njegov pomen videti predvsem v konkretnem obdobju in družbenih razmerah tedanjega časa: »Komunistični režimi v vzhodni Evropi so s tem praznikom poskušali postaviti nadomestek za materinski dan, ki se praznuje 25. marca,« trdi.
Na MMC-jevo vprašanje, kako so praznik žensk praznovali nekoč in kakšen pomen ima v današnji družbi, Bogataj odgovarja, da je dan žena po drugi svetovni vojni slavila predvsem politična elita z raznimi proslavami in sprejemi, med tem ko je bil v družinskih okoljih na začetku značilen le za t. i. partizanske družine.
Bogataj: Bučna praznovanja, popivanja in vrste v cvetličarnah
»V 50. letih 20. stoletja zasledimo vedno več zahtev, da se ta praznik praznuje kar najbolj delovno, dostojno in resno. Seveda so se kljub takim opozorilom zadeve zasukale v drugo smer. Iz praznika in za praznik je zrasel pravi 'marketing'. Organizirali so se izleti, bučna praznovanja, popivanja, gostilne in restavracije so bile polne, moški pa so ustvarjali nepregledne vrste v cvetličarnah,« nadalje pomen praznika skozi nedavno zgodovino popisuje etnolog. »Največjim zamudnikom za voščila je bila na voljo tudi ponudba rož na bencinskih črpalkah. Toda, kot že povedano, se je zadeva začela v 80. letih počasi 'ohlajati'. V zadnjih dveh letih opažam nekakšno veliko skrb za ta praznik s strani tiskanih medijev - zlasti nekaterih revij -, ki si vneto prizadevajo za njegovo revitalizacijo.«
Na tem mestu omenimo Bogatajeve besede, da so se že v 80. letih 20. stoletja tudi v Sloveniji pojavile zgodnje feministične zahteve po bojkotiranju tega praznika, »ki tudi v socialističnem obdobju ni otresel tipičnih patriarhalnih navad s kupovanjem cvetja in pitjem«.
Bogataj: »Dan žena se je izrodil«
Da dan žena ni več, kar je bil, je kot na dlani. Zakaj? »Praznik se je z ekstremnostmi njegovih pojavnosti začel izrojevati. Poleg tega so prispevala k zmanjševanju vloge praznika tudi nekatera feministična prizadevanja, ki so videla in vidijo bistvo ženske enakopravnosti ter delovanja na drugih področjih ter drugih zvezah,« svojo misel razpreda MMC-jev sogovornik.
Na Bogataja smo naslovili še vprašanje, ali potemtakem sporočilo mednarodnega dneva žena ni več relevantno. »Vsak pojav, torej tudi praznik, ima svojo 'logiko' v času in prostoru ter družbenem okolju. Ne vem pa, če je ravno praznik tisti najbolj primeren način za doseganje pravic in enakopravnosti? Menim, da vprašanja žensk v sodobnih družbah zahtevajo nove in predvsem drugačne načine za doseganje namenov in ciljev,« je sklenil pogovor.
Mencin Čeplak: »Prezira se vse, kar asociira na socializem«
Na drugi strani sociologinja Metka Mencin Čeplak, prav tako s Filozofske fakultete v Ljubljani, upad pomena dneva žena povezuje s preziranjem vsega, kar se navezuje na socializem. »Mislim, da je to predvsem posledica spontanega in manj spontanega refleksa, da je slabo, nesmiselno ali celo prezira vredno vse, kar asociira na socializem - 8. marec pač velja za preživel socialistični praznik,« je poudarila za MMC. Ob je dodala, da se je dandanes utrdilo prepričanje, da s strukturnimi pogoji ni nič narobe, »da je v tem svetu neskončnih možnosti vsaka posamična ženska sama kriva, če se ji godi slabo«.
Pučnik Rudl za MMC: »Sporočilo dneva žena še vedno aktualno«
Predstaviti velja še mnenje direktorice Urada za enake možnosti Majde Pučnik Rudl. Ta je namreč za MMC izrazila povsem nasprotno mnenje kot etnolog Bogataj, saj meni, da je sporočilo dneva žena še vedno živo: »8. marec je mednarodni dan žensk, ki ga praznujejo po vsem svetu. Na ta dan se spomnimo tako dosežkov kot ovir, ki še vedno obstajajo na različnih področjih in onemogočajo ženskam, da bi dosegle dejansko enak položaj v družbi. Glede na to, da smo tudi v Sloveniji na nekaterih področjih ženske še vedno v slabšem položaju kot moški, je sporočilo tega praznika seveda še vedno zelo aktualno.«
Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si
Leta 1977 je 8. marec za »dan ženskih pravic in mednarodnega miru« razglasila tudi Generalna skupščina Združenih narodov. Prav ZN je leta 1945 v svoji listini kot prva mednarodna organizacija načelo enakopravnosti spolov zapisal tudi kot osnovno človekovo pravico.
Organizirali so se izleti, bučna praznovanja, popivanja, gostilne in restavracije so bile polne, moški pa so ustvarjali nepregledne vrste v cvetličarnah.
Vsak pojav, torej tudi praznik, ima svojo »logiko« v času in prostoru ter družbenem okolju. Ne vem pa, če je ravno praznik tisti najbolj primeren način za doseganje pravic in enakopravnosti? Menim, da vprašanja žensk v sodobnih družbah zahtevajo nove in predvsem drugačne načine za doseganje namenov in ciljev.
Mislim, da je to predvsem posledica spontanega in manj spontanega refleksa, da je slabo, nesmiselno ali celo prezira vredno vse, kar asociira na socializem - 8.marec pač velja za preživel socialistični praznik. Razen tega se je utrdilo prepričanje, da s strukturnimi pogoji ni nič narobe, da je v tem svetu neskončnih možnosti vsaka posamična ženska sama kriva, če se ji godi slabo.
8. marec je mednarodni dan žensk, ki ga praznujejo po vsem svetu. Na ta dan se spomnimo tako dosežkov kot ovir, ki še vedno obstajajo na različnih področjih, in onemogočajo ženskam, da bi dosegle dejansko enak položaj v družbi. Glede na to, da smo tudi v Sloveniji na nekaterih področjih ženske še vedno v slabšem položaju kot moški, je sporočilo tega praznika seveda še vedno zelo aktualno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje