Bliža se namreč 16. obletnica izbrisa skupine državljanov nekdanje skupne države iz registra v Sloveniji stalno bivajočih.

Kot je za MMC povedala Nataša Posel, generalna sekretarka slovenskega AI, bi bilo od premierja korektno, da prizna, da je bil status nezakonito odvzet celi skupini ljudi, ne le posameznikom. Pri tem je po njenem mnenju bistveno, da se jim za nazaj prizna stalno prebivališče, saj je na to vezanih več pravic, denimo pravica do dela in zdravstvenega zavarovanja.

V ustavnem zakonu je "sporen vsak odstavek"
Amnesty International Slovenije se ob tem zavzema tudi za to, da se umaknejo predlagane spremembe ustavnega zakona, s katerim vlada skuša rešiti vprašanje izbrisanih. Kot nam je povedala Poslova, je po njenem mnenju v ustavnem zakonu "vsak odstavek sporen," saj ta ne priznava, da je bila izbrisanim storjena krivica, niti jim retroaktivno ne priznava statusa. Še več, ustavni zakon naj bi bil tudi v neposrednem neskladju z odločitvami ustavnega sodišča.

Izbrisani najden v množičnem grobišču
Kako huda krivica je bila storjena izbrisanim, po besedah Poslove najjasneje kaže primer človeka, ki je bil izgnan na Hrvaško, od tam pa v Bosno, kjer je bil vpoklican v vojno. Njegovo truplo je bilo najdeno v enem izmed množičnih grobišč. Drug primer, sicer manj skrajen, a prav tako absurden, je po njenem mnenju primer Alija Berishe, ki je bil izgnan v Albanijo, kjer sploh še nikoli prej ni bil, nam je povedala Poslova.

AI tako namerava še naprej, s pozivi evropskim inštitucijam, javnimi akcijami in obveščanjem, nadaljevati boj za to, da se v zvezi z izbrisanimi sprejmejo ustrezni ukrepi, je še dejala Nataša Posel.

MZZ: pripravljeni smo ukrepati
Kot so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, je vlada pripravljena rešiti problem statusa izbrisanih, vendar pa je situacija izjemno kompleksna, zalsti zaradi nasprotujočih si odločitev referenduma, ustavnega sodišča in državnega zbora. Še zmeraj pa ocenjujejo, da je najprimernejši način za to sprejem ustavnega zakona.

Vladni predlog ne vključuje odškodnine
Vlada je predlog ustavnega zakona, ki bi rešil položaj izbrisanih, pripravila oktobra 2007. Vloge naj bi bile pri tem obravnavane posamično, status pa bi se urejal za osebe, ki so 23. decembra 1990 imele prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi živijo. Pogoj za ugodno rešitev bi bil tudi ta, da so že kdaj zaprosile za stalno prebivališče, pa jim to ni bilo odobreno. Pravice bi prosilci dobili za nazaj, vendar šele od dneva vložitve prošnje in brez odškodnine.

E. S.