Minister za notranje zadeve je pojasnil, da želi vlada z zakonom urediti status oseb, državljanov drugih držav naslednic Jugoslavije, ki so 23. decembra 1990 imele prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo. Pogoj bo tudi ta, da so že kdaj zaprosile za stalno prebivališče, pa jim to ni bilo odobreno, je dodal Mate.

Vloge bodo obravnavane posamično
Po Matejevih besedah bodo vloge obravnavali posamično. Predlog sprememb ustavnega zakona bo vlada posredovala državnemu zboru za obravnavo po rednem postopku. Spremembe se v prvi vrsti ukvarjajo s 13. členom ustavnega zakona, ki naj bi bil po Matejevih besedah najprimernejši način za dokončno ureditev položaja državljanov preostalih nekdanjih jugoslovanskih republik.

Eden izmed pogojev za pridobitev stalnega prebivališča bo tudi, da so prosilcem prošnjo nekoč zavrnili. Pravice bodo prosilci dobili nazaj, vendar od dneva prve vložitve prošnje brez možnosti odškodnine. Prosilci pa morajo tudi neprekinjeno prebivati v Sloveniji z ne več kot šestmesečno odsotnostjo (izjema so seveda odsotnosti zaradi napotitive na zdravljenje, službo in študij).

Prošnje bodo lahko tudi zavrnjene
Prošnje bodo lahko tudi zavrnjene, če je prosilec že bil pravnomočno obtožen za določene vrste kaznivih dejanj ali če je bil prosilec pripadnik JLA, ki se ni odzval pozivom RS za prestop v TO.

Branko Grims (SDS) je zakon pozdravil kot dober in poudaril, da imamo danes tukaj zakon, ki vsebuje vsa temeljna načela, ki jih je SDS ves čas zagovarjal.

Odzivi opozicije mešani
Pavel Gantar (Zares) je dejal, da zakon z njimi ni bil usklajevan in tudi ni usklajen, zaradi česar ga tudi ne bodo mogli podpreti. Jožef Školč (LDS) meni, da želi vlada z zakonom preusmeriti pozornost z odločbe ustavnega sodišča, saj ustavni zakon ni primerna oblika za rešitev vprašanja izbrisanih in za to, da popravi sramote za Slovenijo. Miran Potrč (SD) pa zakon komentira kot še eno kost, ki jo je vlada zaradi razdvajana vrgla v slovensko javnost.

V SNS-u pa želijo zakon dopolniti s 13. členom, ki naj bi še bolj jasno in strogo določal, da nima nihče od izbrisanih možnosti za odškodnino.

Ostre kritike Mirovnega inštituta
Na Mirovnem inštitutu menijo, da je po vsebini predlog zakona v nasprotju z odločbami ustavnega sodišča, še posebej v točki, ko ne omogoča pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje retroaktivno, torej od dneva izbrisa 26. februraja 1992 dalje. Po mnenju inštituta predlog ustvarja različne kategorije izbrisanih oseb, je do izbrisanih diskriminatoren, omogoča nove odvzeme že pridobljenih statusov, zanika odgovornost državnih organov za izbris in izbrisanim popolnoma odvzema pravico do odškodnine. Zato na inštitutu ocenjujejo, da zakon ne more predstavljati ustreznega načina za popravo krivic, ki so bile prizadejane izbrisanim.

Vlada za posledice neurja 12 milijonov
Vlada je sprejela tudi program odprave posledic septembrskega neurja in poplav v višini 12 milijonov evrov, od katerih bo šest milijonov namenjenih za izplačilo že izvedenih del za odpravo posledic poškodb, pet milijonov za vzdrževalna dela z namenom delne odprave poškodb na objektih vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljiščih, namenjenih uravnavanju voda, milijon pa za izvedbo sanacijskih ukrepov na stanovanjskih objektih.

Agencija za kmetijske trge: Jeranko namesto Kebeta
Na današnji seji je vlada tudi na predlog kmetijskega ministra Iztoka Jarca z mesta generalnega direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja razrešila Franca Kebeta in na njegovo mesto s 1. novembrom in za največ šest mesecev imenovala v. d. direktorja Benedikta Jeranka.