Alan Geder je bil med letoma 2006 in 2010 poveljnik sil Slovenske vojske. Foto: MMC RTV SLO
Alan Geder je bil med letoma 2006 in 2010 poveljnik sil Slovenske vojske. Foto: MMC RTV SLO
Alan Geder
Geder pred slovesnostjo leta 2009 v družbi tedanje ministrice Ljubice Jelušič in tedanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana Foto: BoBo

Radenčan Alan Geder se je rodil leta 1958, aktivno vojaško kariero pa je začel leta 1988 pri Teritorialni obrambi kot poveljnik Občinskega štaba Teritorialne obrambe Gornja Radgona. Bil je tudi član Manevrske strukture narodne zaščite in leta 1991 udeleženec osamosvojitvene vojne. Študiral je na ljubljanski fakulteti za šport in na ameriški Army War College.

Geder je bil v letih službovanja v SV med drugim poveljnik 82. brigade (1999), namestnik poveljnika sil SV (2006) in poveljnik sil SV(2006–2010). Bil je tudi namestnik načelnika generalštaba (2010–2011) in nacionalni vojaški predstavnik pri Natu in EU-ju (2011–2015). Leta 2015 je zopet postal namestnik načelnika generalštaba. V čin generalmajorja je bil povišan maja 2010. Je prejemnik več priznanj ministrstva za obrambo in tujih oboroženih sil.


Geder bo tako postal osmi načelnik generalštaba Slovenske vojske, pred njim so to funkcijo opravljali Janez Slapar, Albin Gutman, Iztok Podbregar, Ladislav Lipič, Alojz Šteiner, Dobran Božič in nazadnje Andrej Osterman. Gederjev predhodnik sicer ni bil v najboljših odnosih z ministrico Andrejo Katič, ki je njegovo razrešitev predlagala v času, ko je bil Osterman na dopustu in je v medije pricurljala informacija, da se je bataljonska bojna skupina Slovenske vojske slabo izkazala na Natovem preverjanju pripravljenosti.

Geder bi privabljal nove člane
Ob imenovanju Gederja je ministrica presodila, da je Geder zaradi javnega izpostavljanja svojega kritičnega pogleda na stanje v Slovenski vojski pravi mož za korake naprej v Slovenski vojski. Geder je namreč po opravljanju funkcije vojaškega predstavnika pri Natu in EU-ju poudarjal, da so v Natu Slovenijo večkrat opozorili na posledice varčevanja pri obrambnih izdatkih.

Tako je med drugim poudaril, da se v Slovenski vojski zaradi slabih razmer srečujejo z osipom novih kandidatov, saj bi morali poleg večje plače zagotoviti tudi razmere, ki bi ljudi privabljale. Zaradi varčevanja pa so po njegovem mnenju na slabšem vojaki tudi z vidika urjenja, saj je poudarjal, da ni enaka pripravljenost pri kandidatih, če med urjenjem izstrelijo nekaj sto ali pa če izstrelijo nekaj tisoč nabojev.