Kinolog Jože Vidic pa meni, da noben zakon ne bi preprečil tega napada "V vsakem zakonu so luknje. Če jih iščeš, jih najdeš."

Sajovic noče razkriti podrobne vsebine zakona
Sajovic je v pogovoru za MMC poudaril, da je predlog LDS-ovega zakona tak, da se noben dogodek ne more ponoviti tolikokrat, kot so se ponavljali napadi omenjenih bulmastifov. Predlog zakona o odgovornem lastništvu psov in ravnanju z nevarnimi psi naj bi LDS pripravljal in usklajeval že dalj časa, o njem pa imajo danes tudi koalicijsko usklajevanje. Poudaril je, da LDS zakona ne pripravlja zaradi primera bulmastifi. "Ne more biti zakon za en primer, za eno pasmo. Vseskozi smo si želeli rešitev in smo delali na tem zakonu," pravi.

Osnutek zakona, ki ga je Sajovic z enakim naslovom in sorodno vsebino konec avgusta 2006 enkrat sicer že poslal v parlamentarno obravnavo, za zdaj še ni dostopen javnosti. "Če dam osnutek v javnost, bo 101-krat zlorabljen. Od 1.000 dobrih vrstic boste novinarji našli eno samo, ki nekomu ne paše in iz nje naredili zgodbe," je pojasnil Sajovic in dodal, da bo zakon, ko bo ta enkrat dodelan, vložil v proceduro, kot se to spodobi. "To bo še letos," napoveduje.

Ob tem pa je poudaril, da zakon ne sme biti koalicijski oz. političen. "To mora biti zakon, ki bo imel širok konsenz znotraj vse slovenske politike in mora vključevati strokovno kinološko javnost, ki je v Sloveniji izjemna in dosega odmevne rezultate," meni.

"Ne prepovedujemo nobene izmed pasem"
Bistvena zadeva, ki jo želi vodja poslanske skupine LDS-a še vnesti v osnutek zakona, je ureditev registracije in nadzora nad psi, saj je v Sloveniji po njegovih besedah zunaj nadzora od 25 do 30 odstotkov živali. Sajovic je še poudaril, da z zakonom nočejo prepovedati nobene izmed pasem. "Vse pasme niso enake in psi s specifično genetiko, zgodovino, vzgojo in anatomsko zgradbo lahko povzročijo hujše poškodbe ter predlagamo, da je za te pse treba imeti več znanja in izobraževanja," pojasnjuje.

Kar pa se tiče evtanazije nevarnih psov v LDS-u, predvidevajo, da bodo z zakonom uveljavili, da jo je treba v skrajnih primerih izvesti po preteku 10-dnevnega roka ali takoj, če se opravi preiskava za steklino. Sajovic ob tem opozarja, da bi o izvršitvi evtanazije odločila strokovna komisija, v kateri naj bi bili po predlogu veterinar, nekdo, ki je ta incidentni dogodek spremljal in ima poročilo zdravstvene službe o tem, kakšne so bile poškodbe, ter predstavnik društva oz. ustanove, ki se bori za zaščito, varnost živali. "Zadevo bi na neki način uravnotežili, in ko pride do tega, da tehtamo med človeškim in živalskim življenjem, je stvar jasna," meni.

Tudi Vurs in MKGP pripravljata nov zakon
Po napadu bulmastifov na Stanislava Megliča marca 2006 se je spremenil zakon o zaščiti živali. Vanj so bile vključene nekatere spremembe, ki jih je za MMC navedel tiskovni predstavnik na Veterinarski upravi RS Matjaž Emeršič. "V njem so opredelili termin nevaren pes in kako se podeli ta status, določili so, kaj se naredi v primeru drugega napada nevarnega psa, da je potrebno obvezno šolanje takega psa, da mora imeti vedno nagobčnik ter da je treba imeti pse na javnih mestih vedno na povodcih. To v prejšnjem zakonu ni bilo opredeljeno na tak način," je povedal.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter veterinarski upravi pa po besedah Emeršiča trenutno pripravljajo predlog spremembe zakona o veterinarskih merilih skladnosti, ki je do zdaj dovoljeval, da je v stanovanjski enoti živelo do pet odraslih živali. Predlog sprememb predvideva, da naj bi se to število zmanjšalo na od dve do tri živali. "Točna številka bo znana po koncu razprav, ki še potekajo," pravi Emeršič in dodaja, da ne ve, ali na Vursu razmišljajo tudi o spremembah zakona o zaščiti živali.