Novela zakona o visokem šolstvu pa že nekaj časa buri duhove. Trenutni predlog zakona sicer rešuje veliko težav, ki pestijo visoko šolstvo, a, kot opozarjajo nasprotniki, odpira mnogo novih, za katere je težko predvideti, kakšen učinek bodo imele v praksi. Ali predlog zakona res prinaša komercializacijo visokega šolstva, ali bo res, kot so glasni nasprotniki predloga, študente spremenil v potrošnike, študij pa v blago?

Redni in delni študij
Pomembna sprememba, ki jo uvaja novela, je, da bo omogočen brezplačni študij tudi tistim, ki so redno zaposleni. A le, če bo to njihov prvi študij in če bodo svoje obveznosti redno opravljali. Na brezplačnega se bo lahko enkrat vpisal vsakdo ne glede na starost in zaposlitveni status. Za dokončanje bo imel na voljo leto več, kot traja sam študij. Če si bo, denimo, po končanem prvem letniku premislil in se želel prepisati na drug študijski program, zaradi česar bo študiral pet, in ne štiri leta, bo moral dodatno leto plačati. Sicer pa novela zakona uveljavlja popolnoma nov koncept študija. Zaradi degradacije izrednega študija, ki že dolgo ne izpolnjuje več prvotne naloge, študij ne bo več razdeljen na redni in izredni, ampak na redni in delni študij. Kot pojasnjuje državni sekretar ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Aljuš Pertinač, bo delni študij po novem izenačen z rednim študijem tako po kakovosti kot po kvantiteti.

Šolnine
Največ očitkov se nanaša na financiranje. Vsak visokošolski zavod (univerze, samostojni VZ …) bo lahko poleg brezplačnega rednega in delnega študija izvajal tudi redni in delni plačljiv študij. Ta bo lahko zasedal 40 % študijskih kapacitet danega visokošolskega zavoda. Plačljivi bodo tudi nadstandardni programi.

Visokošolski sindikat Slovenije, SVIZ, sindikat Vir in neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze so s študentskim svetom ljubljanske univerze, študentskim društvom Iskra in zvezo društev pedagoških delavcev spisali memorandum o predlogu novega zakona o visokem šolstvu, ki mu nasprotujejo predvsem v delu, ki uvaja šolnine v javnem izobraževanju. Predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič se boji posledic, da bo Slovenija postala intelektualna provinca in dobaviteljica poceni delovne sile. Javne univerze bi po njegovem mnenju morale služiti javnemu interesu, z notranjo privatizacijo pa bodo popolnoma izgubile vsakršno moralno kredibilnost.

Medtem ko državni sekretar Aljuš Pertinač zagotavlja, da šolnin v visokem šolstvu ne bo, Gorazd Kovačič z ljubljanske filozofske fakultete opozarja na sprenevedanje pripravljavcev zakona in opozarja na dolgoročne posledice vpeljave šolnin. "Študenti iz socialno šibkega okolja ne bodo mogli plačevati šolnin, zato se bodo številni odločili, da ne bodo študirali," pravi Gorazd Kovačič in dodaja, da bodo fakultete prisiljene nižati izpitne standarde in študente, ki bodo plačevali šolnine, pustile napredovati v višje letnike. "To bo nižalo kakovost visokega šolstva in pomeni obliko sistemske korupcije."

Če sledimo svetovnim smernicam, pravi Damjan Štefanc iz Zveze društev pedagoških delavcev, ki izobraževanje podrejajo zahtevam trga, moramo to razumeti kot težavo. Problematično se mu zdi tudi to, da bo po novem zakonu kar 40 odstotkov študentov študij plačevalo.

Protest študentov
V Študentski organizaciji Sloveniji predlog zakona sicer podpirajo, saj je obstoječi zakon po njihovem mnenju zastarel. Kot pravi predstavnik ŠOS-a Timotej Vitez, pa njihove zahteve ostajajo jasne: "Finančna in vpisna dostopnost do terciarnega izobraževanja vsem in pod enakimi pogoji za vse." Timotej Vitez prav tako dodaja, da ne bodo privolili v nobeno obliko prelaganja bremen na študente. Predlogu zakona nasprotujejo v študentskem društvu Iskra, ki za 16. 4. 2014 napovedujejo množičen protest. Matej Prijatelj iz študentske organizacije Iskra opozarja, da je predlog zakona le prvi v vrsti varčevalnih zakonov.

Več o spremembah, ki se obetajo v visokem šolstvu, v oddaji Intelekta.

Martina Černe, Radio Slovenija