Kot je poudarila Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija (AIS), begunci proti Evropi bežijo iz različnih razlogov, nekateri zaradi osebnih okoliščin, kot sta istospolna usmerjenost ali politično udejstvovanje, drugi zaradi oboroženih spopadov. Samo konflikt v Siriji je po podatkih Združenih narodov v beg prisilil že 1,3 milijona beguncev.

Druge sili v beg in iskanje boljše ekonomske prihodnosti globoka revščina, je dejala Metka Naglič. "Vsem je skupno to, da gre za eno težko odločitev. Ne odločijo se zlahka, da odidejo od doma, ampak v Evropi vidijo neko prihodnost. Žal potem že na sami poti v Evropo in v sami Evropi doživijo številne stiske," je pojasnila Metka Naglič.

Kot je dejala Metka Naglič, naletijo begunci na zelo negostoljubno Evropo, še bolj nevarna pa je pot do nje. Kot je poudarila, je Sredozemsko morje nekakšno pokopališče, ker je tam umrlo že na tisoče ljudi. Samo za leto 2011, torej v času t. i. arabske pomladi, vemo, da je umrlo 1500 ljudi, je dejala Metka Naglič.

Oprema za takšna potovanja je popolnoma neprimerna. Gre za majhne, neustrezne čolne, gumenjake, beguncev po morju ne prevažajo za to usposobljene posadke, na plovilih je preveč ljudi in slabe vremenske razmere. Preti pa jim tudi nevarnost po imenu birokracija. "Naletijo na situacijo, ko se znajdejo v težavah na morju, pa se potem države prepirajo o tem, katera bi jih morala rešiti, namesto da bi jih rešile," je dejala Metka Naglič.

EU je posebej zadnje desetletje zelo poostril nadzor nad mejo. Izvaja se t. i. "push back policy", politika prestrezanja beguncev že na morju in njihovega pošiljanja nazaj, še preden imajo sploh priložnost zaprositi za azil.

Tudi Slovenija izvaja podobno negostoljubno politiko. "V Sloveniji je težava tudi to, da je zelo malo prošnjam ugodeno," je opozorila Metka Naglič. Leta 2011 je bilo več kot 300 prošenj, ugodenih pa jih je bilo samo 20, je pojasnila. Slovenija je na repu držav članic EU-ja po številu odobrenih azilov. "Status begunca v Sloveniji ima samo 140 ljudi. Težava je, da smo po tej plati precej negostoljubna država, nepripravljena dati možnost," je še dejala Metka Naglič.

Kot primer je navedla spremembe zakona o mednarodni zaščiti, ki jih je predlagala prejšnja vlada, kot razlog pa je navedla javnofinančni položaj. Da bi na leto prihranili 56.000 evrov ob predpostavki, da bi za mednarodno zaščito v Sloveniji v tem času zaprosilo 350 ljudi, je bila tako ukinjena brezplačna pravna pomoč za begunce na prvi stopnji, ki je za prosilce ključna.

Begunec, ne jezi se!
AIS tako danes na Kongresnem trgu v Ljubljani izvaja osveščevalno akcijo, v okviru katere lahko mimoidoči zaigrajo igro Begunec, ne jezi se! Gre za igriv način opozarjanja na vse prej kot preprosto problematiko in težave, s katerimi se spopadajo begunci. Igralci se z metanjem kocke premikajo po poljih, vsako pa odpira neko realno okoliščino, ki lahko pomeni za begunca tudi smrt.

Na prizorišču so razstavljene tudi papirnate ladijce z apeli v podporo spoštovanju pravic migrantov in beguncev. Ladjice s sporočili in 70.000 podpisov pod peticijo v podporo prenehanju zlorab beguncev in spoštovanju njihovih pravic bodo nato predali evropskim poslancem. Metka Naglič pojasnjuje namen: "Kot povsem običajni državljani Evropske unije od evropskega parlamenta zahtevamo, da izpolni svojo dolžnost, da nadzira in pregleduje, kako se izvaja ta nadzor na mejah, in da ne prihaja do kršitev človekovih pravic beguncev, iskalcev za azil, migrantov."

Še krajše in bolj jasno pove, da je pomembno, "da mi kot običajni državljani nismo tiho, ko na naših mejah ljudje dejansko umirajo." Ljudje so pogosto pasivni kljub dokumentiranim zlorabam, s katerimi se v EU-ju soočajo begunci. "Na eni ravni je ta tišina, ki pa mora pravzaprav sramotiti vse nas, ne samo institucij države," je še dejala Metka Naglič.