je v oddaji Studio ob sedemnajstih pojasnil, da so policisti v današnji preiskavi želeli pregledati njegovo pisarno, dokumentacijo in računalnik. "Iskali so sled, če sem vedel kaj o ponudbi ali prodajni ceni delnice Mercatorja. Povedal sem jim, da je Unicredit prišel do deleža Mercatorja prek repo posla z Istrabenzom, na borzi pa delnic nismo nikoli kupovali. Vprašali so me, če sem kdaj kupil kakšno delnico Mercatorja, a sem jim razložil, da nikoli," je pojasnil. Drugega gosta, Mitjo Gasparija, preiskave niso presenetile.

V nadaljevanju sta se gosta osredotočila na reševanje slovenskih bank in likvidaciji Factor banke in Probanke. Arhar je potezo Banke Slovenije, da se omenjeni banki likvidira, ocenil kot razumljivo in poudaril, da se je zaradi bančne krize podobno ravnalo tudi v EU-ju. "Inštituciji povsem zaupam," je dejal.

Prepočasni Bruselj
Po besedah Gasparija je likvidacija dejstvo, zato je o njej težko govoriti, spremenil pa se je tudi položaj v Sloveniji in Evropi. Hipotetično bi bilo dobro, če bi se stresni testi končali že pred časom. In ko bi se končali, bi morala steči dva procesa hkrati – dokapitalizacija in priključitev obeh bank kateri izmed večjih bank.
A to se ni zgodilo, in če se centralna banka ne bi odzvala, bi to povzročilo pritisk na javne finance, zato je bila ta odločitev nujna, je prepričan. Moti ga le, da se proces prestrukturiranja z vidika Bruslja odvija prepočasi.

Voditeljica je izpostavila, da je BS bankama izrekel 62 ukrepov. Zakaj torej ni bilo izboljšanja v času, ko je bil guverner še Gaspari? Ta je odvrnil, da težko komentira to obdobje, a da so izdali ukrepe, ustrezne slabi ekonomski odločitvi. Dodal je tudi, da je še leta 2007 dal predlog, da bi se NLB moral dokapitalizirati zaradi strokovno slabo vodene in prehitre širitve, a BS takrat še ni imel možnosti preprečiti širitve.

Poudaril je, da sta z Arharjem že v 90. letih prejšnjega stoletja poskušala združiti tudi pet manjših bank, ki bi bile skupno bolj konkurenčne, a razen moralnega prepričevanja drugega orodja ni bilo na razpolago. Po njegovem mnenju se po vsem svetu srečujemo s težavo makroregulacije, torej zagotavljanja nadzora na ravni celotnega sistema. Ta je šele v pripravi, pa je kriza tu že peto leto, je dodal.