Konec leta 2011 so banke skoraj že podpisale dogovor o prodaji trgovca Agrokorju. Unicredit je solastnik Mercatorja, a se prodajnemu konzorciju nikoli ni pridružil.

Pa vendar se je Unicredit za prodajo tako zanimal, da je nekdanji Mercatorjevi upravi nakopal revizijo, ker je ta postopek zapletala. Janko Medja je bil takrat član uprave Unicredita, France Arhar pa predsednik.

Za vrati Združenja bank Slovenije so tudi Arharja pred sedmo uro zjutraj pričakali kriminalisti. Poizvedovali so in pregledali računalnik. "Toliko let sem v financah, pa nisem še nikdar doživel kaj takega," ob tem izjavil Arhar. Iskali so "samo to, ali imam jaz kaj dokumentov na temo dogovarjanja za Mercator," je dodal.
Medja je osumljen, da naj bi se kot nekdanji vodja v Unicreditu dogovarjal za nakup delnic Mercatorja. Za njegov račun naj bi kupovala Splitska banka.

Unicredit je delež zaplenil Istrabenzu
A po vrsti: Unicredit je leta 2009 prišel do Mercatorja tako, da je zaplenil 8-odstotni delež propadajočemu Istrabenzu. Nikoli niso pristopili h konzorciju bank in Pivovarne Laško, da bi skupaj prodajali trgovca. Je pa ljubljanski Unicredit v času, ko sta bila v upravi Medja in Arhar, prodajo zagovarjal. Konec leta 2011 se je skoraj že zgodil podpis s hrvaškim Agrokorjem. Ko je prodaja padla v vodo, je nekdanji upravi Mercatorja prav banka Unicredit pod vodstvom Arharja nakopala revizijo, ker da je zapletla prodajo.

Splitska banka je delež povečala
In v tem letu je Splitska banka povečevala delež v Mercatorju. Danes imajo več kot deset odstotkov. Splitska banka je bila pred leti v lasti Unicredita. In hrvaški Unicredit je ena glavnih Agrokorjevih bank in s tem financerk. Še več, matični Unicredit je takrat podprl Agrokor pri prevzemanju slovenskega trgovca in izrazil pripravljenost za sofinanciranje.

Tako naj bi kriminalisti preiskovali, ali je Splitska banka kupovala Mercator za račun Medje. V Unicreditu so bili o nameri Agrokorja obveščeni zgodaj. Kot ugotavljajo kriminalisti: na osnovi te informacije naj bi skupina finančnih institucij delnice kupila ceneje od predvidene prevzemne cene. Z zlorabo informacij naj bi služili od leta 2009 naprej.

"Banka nikdar ni kupovala na borzi zase," je zatrdil Arhar.

Pa Medja? "Jaz za njega ne morem govoriti. Jaz nisem osumljena oseba," je odvrnil. Ne more niti ničesar reči o tem, ali je v tistem času Medja imel potrebne informacije.

Nadzorni svet NLB-ja, prav pod vodstvom Arharja, se utegne sestati kmalu in pretehtati, ali bo gospodarskih kaznivih dejanj osumljeni Medja še vodja NLB-ja. Odločitev je tako lahko sprejeta, preden bo ugotovljena vloga nekdanjih vodilnih v Unicreditu.