Informacij o današnjih preiskavah bank in bančnikov Lahovnik nima, zato podrobnosti težko komentira, a pričakuje, da bodo morali v NLB-ju - ki ni katera koli, ampak banka v državni lasti - še danes pojasniti stvari: »V bančništvu velja načelo, da sta največji kapital zaupanje in verodostojnost. In če sta ta kakor koli omajana, je v interesu vseh, da se zadeva razčisti.«

Ker v tem trenutku ni jasno, ali gre pri preiskavah za Mercator, Lahovnik, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Mercatorja, opozarja, da postopek prodaje še ni končan. »Večinski sveženj delnic so lastniki prodali, a v nadaljevanju sklenitve posla je še nekaj korakov, tako da je v interesu vseh, da je postopek čim bolj pregleden in se odstrani vsaka senca dvoma, da bi bilo kar koli narobe – oziroma - če je kakršen koli dvom, da se ustrezno razišče in okoliščine pojasnijo.«

Trgovanje z informacijami resen prekršek
Lahkovnik, sicer tudi avtor knjige Združitve in prevzemi podjetij, poudarja, da je kakršno koli trgovanje z notranjimi informacijami v ZDA resen prekršek, ki se obravnava tako kazensko kot civilno.

Kazenska in civilna odgovornost
Kazenski postopek v ZDA vodi tožilstvo z organi pregona. Civilni postopek pa je v pristojnosti tamkajšnje Komisije za vrednostne papirje (SEC), ki se je izkazala za ključno orodje pri preganjanju trgovanja z notranjimi informacijami. V našem primeru bi to bila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVO). SEC lahko v upravnem postopku ugotavlja morebitne kršitve že na podlagi sumov, indicev.
Civilni postopek sprožijo lahko tudi oškodovanci. Lahovnik poudarja, da v ZDA niso redki primeri, da se poleg kazenske odgovornosti v odškodninskih tožbah izrečejo kazni v višini trikratnika morebitne pridobljene premoženjske koristi. Kazni običajno tam izreče kar regulator, v našem primeru bi bila to ATVP, pojasnjuje Lahovnik v pogovoru za MMC.
Kaj je zloraba notranjih informacij?
Z vidika verodostojnosti trga kapitala je pomembno, da imajo vsi vlagatelji zaupanje v trg kapitala, v borzo, to pa je mogoče samo, če vsi trgujejo na podlagi enakih informacij, da ni insajderstva. »V primeru asimetrije informacij – da imajo nekateri notranje podatke in jih zlorabijo - lahko pride do pridobitve velike premoženjske koristi na račun drugih udeležencev na trgu. Je pa treba takšno prakso tudi dokazati,« pojasnjuje Lahovnik.
Obrnjena predpostavka nedolžnosti
V tujini morajo organi pregona dokazati zlorabo notranjih informacij na podlagi konkretnih dokazov, pri čemer je v civilnih postopkih - ko gre za odškodninsko odgovornost ali pri upravnih postopkih – predpostavka nedolžnosti obrnjena. To pomeni, da mora oseba, ki je imela določeno informacijo in je pozneje izvedla transakcijo, dokazati, da ni bilo vzročno-posledične posledice. Če je bila vzročno-posledična povezava – potem je v civilnih postopkih težko dokazati nasprotno, zato že sum veliko pove, je pa tudi res, da ameriški pristojni organi v povprečju takšen postopek vodijo in končajo v enem letu, pravi Lahovnik.
Tveganje izključitve iz borze
Podjetja, ki kotirajo na borzi, morajo zato ažurno objavljati vse pomembne informacije v zvezi s svojim poslovanjem, ki bi lahko vplivale na odločitve investitorjev. Če tega ne storijo, tvegajo v skrajnem primeru tudi izključitev iz borze. V takšnih primerih lahko namreč prihaja do zlorabe teh neobjavljenih notranjih informacij na škodo povprečnih investitorjev.

Igralci z označenimi kartami
Drugače rečeno, lahko se pojavijo igralci z označenimi kartami. Trgovanje z notranjimi informacijami torej postavlja udeležence na trgu kapitala v popolnoma neenakopraven položaj. Države, ki želijo imeti razvit trg kapitala, takšno trgovanje preganjajo.

Informacije vplivajo na vrednost delnic
Povprečni investitor na trgu kapitala mora biti sproti in kakovostno obveščen o vseh relevantnih dogodkih, ki vplivajo (ali pa bi lahko vplivali) na vrednost delnic, ki jih ima v lasti. Ustrezno časovno pravočasno obveščanje javnosti o vseh relevantnih poslovnih dogodkih in poslovnih priložnostih ter nevarnostih, s katerimi se podjetje sooča, je najučinkovitejši način razreševanja asimetrije informacij.

Menedžerji vedo največ
Menedžerji vedo o poslovanju podjetja že po definiciji veliko več kot vsi drugi subjekti na trgu kapitala, zato je nevarnost zlorabe notranjih informacij pri manedžerskih odkupih zelo velika. V ZDA in praviloma tudi v EU-ju je trgovanje z notranjimi informacijami tako kriminalno dejanje kot tudi civilni prekršek.

Kdo so insajderji?
Poudariti je treba, da so Američani pojem "insajderja" razširili na vse subjekte, ki so jim dosegljive notranje informacije. Pri tem ni nujno, da so zaposleni v podjetju. Lahovnik izpostavlja primer odvetnika O'Hagana s konca 90. let, ki je bil partner v odvetniški firmi, ki je zastopala podjetje Grand Met v ZDA. To je bilo potencialni prevzemnik Pillsbury Company. Ko se je O'Hagan seznanil z nameravano transakcijo, je začel kupovati opcije za nakup delnic ciljnega podjetja in jih pozneje ob prevzemni ponudbi prodal ter pri tem zaslužil več kot 4 mio. dolarjev. Trdil je, da ni zagrešil goljufije, ne glede na to, da je kupoval delnice na podlagi širši javnosti nedostopnih informacij. Svojo obrambo je utemeljeval s tem, da ni imel nobenih pravnih obveznosti do prevzetega podjetja.
Sodišče: poštenost
Sodišče je zavrglo njegove argumente in podprlo stališče Komisije za vrednostne papirje (SEC), pri tem pa poudarilo dva temeljna razloga za preganjanje takšnega trgovanja z notranjimi informacijami: treba je zagotavljati poštenost trga vrednostnih papirjev in spodbujati zaupanje investitorjev.
Informacija ima status premoženja
Drugič, sodišče je zavzelo stališče, da ima takšna informacija status premoženja, zloraba te neobjavljene informacije pa je goljufija. Znan je tudi primer dveh bratov Matus. George Matus, direktor podjetja, ki je bilo vključeno v borzni indeks Nasdaq, je svojemu bratu, ki je bil borzni posrednik, zaupal zaupno poslovno informacijo, ki je zadevala slabše poslovne rezultate podjetja.
Preden je bila informacija javno objavljena, sta se brata z njo okoristila, tako da sta izvedla nakup opcij za prodajo delnic tega podjetja in pridobila premoženjsko korist za več kot 200.000 dolarjev. Epilog te zgodbe je bil, da sta morala plačati kazen v višini trikratnika pridobljene premoženjske koristi, povrniti vse sodne stroške in poravnati tudi zamudne obresti.
Zakonske podlage v ZDA še razvijajo
Poudariti je treba, da se zakonske podlage glede trgovanja z notranjimi informacijami tudi v ZDA še vedno razvijajo. Primer neetičnega in navsezadnje kaznivega obnašanja menedžerjev Enrona in še cela vrsta drugih primerov pa kažejo na aktualnost te problematike, še ugotavlja Lahovnik.