Za komitente Probanke in Factor banke, ki sta v postopku likvidacije, se z današnjim dnem ne spreminja nič, je za Drugo jutranjo kroniko poročala Urška Jereb Brankovič. Že zdaj je jasno, da so vse vloge in depoziti fizičnih in pravnih oseb, tudi tisti nad 100 tisočaki, v obeh bankah varni, za njih namreč jamči država.

V obeh bankah zagotavljajo, da bo njihovo poslovanje v prihodnje potekalo nemoteno na vseh področjih bančnega poslovanja. Pred bankama v Ljubljani sicer zjutraj ni bilo gneče. Nekateri mediji so sicer poročali, da naj bi varčevalci Probanke imeli težave z dvigom depozitov in pripadajočih obresti, katerih naj tudi v prihodnosti ne bi mogli zagotoviti. A v Probanki so na naše poizvedovanje odgovorili, da so "vloge varčevalcev varne ne glede na višino in bodo v celoti izplačane ob dospelosti. Ob dospelosti bodo komitenti dobili izplačano glavnico in pogodbene obresti".
Kot je v petek tik po objavi novice, ki je vznemirila slovenski bančni sistem, napovedal finančni minister Uroš Čufer: "V ponedeljek, ko se banke znova odprejo, lahko vse bankine stranke normalno pridejo vanjo, uporabljajo svoje račune, delajo s plačilnimi karticami, normalno plačujejo kredite. Vse stvari potekajo normalno."

Novo vodstvo ima izkušnje s podobnimi primeri
Stari upravi sta se že umaknili. Na njuno mesto prihajata izredni upravi, ki ju je imenovala Banka Slovenije. Guverner centralne banke Boštjan Jazbec je pojasnil izbiro: "Direktorji izrednih uprav so tujci, ki imajo izkušnje z vodenjem podobnih postopkov v drugih državah Evropske unije in evrosistema."
V Probanko tako prihaja novi predsednik uprave Madžar Imre Balogh ter člana Igo Gruden in Marko Novak, v Factor banko pa novi prvi mož Avstrijec Klaus Schuster in člana Matevž Slabničar in Vitomir Krašovec. Kaj bo njihova prva naloga?

"Obe upravi morata v obeh bankah v roku 45 dni pripraviti otvoritvene bilance, kar pomeni, da bomo na podlagi teh otvoritvenih bilancah lahko natančneje govorili o vseh nadaljnjih postopkih," je razkril guverner.

V okviru mehkega zapiranja bank se lahko oblikujejo različni scenariji. Tudi morebitni prevzemi tujih bank, ki so že v Sloveniji. Najpogosteje se kot potencialni investitorji omenjajo Sberbank, Erste in Unicredit, je poročal novinarka Radia Slovenija.

Danih za milijardo evrov poroštev
Nadzorovano prenehanje pomeni, da je država Banki Slovenije izdala poroštvo 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko, s katerim bo centralna banka lahko v sistemu centralnih bank območja evra črpala neposredno posojilo v skrajni sili in tako zagotavljala likvidnost obema bankama do poplačila vseh vlog, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Država bi plačala do 400 milijonov
Vsi navadni upniki bodo v celoti poplačani, delničarji in imetniki podrejenih dolžniških instrumentov pa bodo sodelovali pri delitvi bremen. Proces naj bi trajal od dveh do treh let, po prvih ocenah finančnega ministrstva pa bi končni strošek državne garancije za obe banki lahko dosegel 400 milijonov evrov. Novo vodstvo v tem času ne bo smelo sklepati novih poslov, še poroča STA.
Tu pa so se že pojavile informacije, da bo država reševala tudi depozite tistih, ki jim je banka posodila milijone evrov, a jih še vedno niso vrnili. Factor Banka je namreč denar posodila Tomažu Lovšetu, sodelovala je pri financiranju Grepa za projekt Stožic, odkupovali so terjatve v nasedlem projektu Bužekijan, financirali so propadlo Primorje ter FB Investicije Igorja Bavčarja, med drugim pa so denar posodili tudi KLM Naložbam, prek katerih je Zoran Janković kupoval Mercatorjeve delnice, in Binetu Kordežu. Probanka pa je med drugim nasedla s posojili Viator&Vektorju, Trimu, MLM-ju, Medaljonu, Zlati moneti 2 ter Avtotehni.
Lastniki so vedeli, kakšna je slika
Prvak SDS-a je tako na Twitterju opozoril, da naj bi bilo v Factor Banki za 160 milijonov evrov depozitov lastnikov banke, ki so jo tudi spravili na kolena. Da bo država reševala lastnike bank, ki so ju v ta položaj pripeljali, in da s tovrstnim načinom reševanja daje odpustnico slabemu upravljanju, je opozoril tudi finančni analitik Andraž Grahek.
Finančni kolumnist in izredni profesor na ljubljanski elektrotehniški fakulteti Tadej Kotnik pa je izpostavil, da obstajajo nejasnosti pri določanju, lastnikom katerih dolžniških instrumentov bo država sploh vračala njihovo naložbo oz. pri kateri ravni podrejenosti finančnega instrumenta bo zavrnila vračilo naložbe. Opozoril je, da je med njimi tudi nekaj takih obveznic, ki bi se že morale konvertirati v lastniški kapital, še preden se je začel postopek prisilne likvidacije, a predhodna vodilna garnitura centralne banke ni opravila svoje naloge.
Ob tem je dodal, da ima država sicer v obeh bankah precej depozitov in zato v veliki meri jamči sama sebi, a vseeno ni edina. Pri tem je še ocenil, da končni znesek poplačila komitentov bank ne bo znašal milijarde evrov, kolikor znašajo jamstva.