Avstrijska državna pogodba (ADP), ki je leta 1955 ponovno vzpostavila današnjo Avstrijo, je bila za Jugoslavijo in je zdaj za Slovenijo pomembna, saj 5. in 7. člen določata meddržavno mejo ter pravice slovenske manjšine. "Če Slovenija ne notificira ADP-ja, nima nobene možnosti, da bi kar koli problematizirala glede določb v njem," je uvodoma na novinarski konferenci ob predstavitvi že drugega poziva državnemu zboru (DZ) za notifikacijo ADP-ja dejal ustavni pravnik in eden od glavnih pobudnikov notifikacije Ivan Kristan.

"Najbolj tragično se je to pokazalo leta 2005, ko je na Dunaj prišla slovenska parlamentarna delegacija, ki se je želela v avstrijskem parlamentu pogovarjati o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena, predsednik avstrijskega parlamenta pa je zgolj odvrnil: 'Vi nimate kaj s 7. členom, ker Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije," je spomnil Kristan in dodal, da je takšno pravno stališče točno in da ga politiki poznajo.

"Predsednik avstrijskega parlamenta je celo dejal, da je večina Slovencev srečnih, da niso nasledniki nekdanjega komunističnega režima. In ta ideološka podstat je bila očitno simpatična tudi za nekatere slovenske politike, ki potem niso notificirali pogodbe," je sklenil. Če bi kaj dali na čast in ponos države, bi notificirali takoj naslednji dan, je bil Kristan kritičen do slovenske politike.

Kristan je med predstavitvijo v DZ-ju poudaril tudi pereč problem tajnosti dokumenta, ki govori o tem, zakaj Slovenija ni notificirala pogodbe. Sam je namreč večkrat poskusil dobiti vpogled v dokumente, a neuspešno. "Edina pot, da se ta gordijski vozel preseka, je uporaba zakona o dostopu do javnih informacij," je dodal. Ob robu novinarske konference je bilo mogoče slišati neuradna ugibanja, da gre morda za tihi dogovor slovenske diplomacije bodisi neposredno z Avstrijci ali pa z Brusljem.

Večkrat se omenja tudi domnevno posledično poslabšanje odnosov med državama, a glede na izkušnje Češke, ki je ADP ob protestu Avstrije notificirala leta 2004, je strah odveč, saj bi težko rekli, da so se odnosi med državama poslabšali. Kaj torej čaka slovenska politika?

Pravnik, politik ter borec za pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem Rudi Vouk je v pogovoru za MMC najnovejši poziv DZ-ju za notifikacijo ADP-ja pospremil z besedami, da Slovencem na obeh straneh meje manjka malo več poguma. "Cincanje" slovenske politike bi se vendarle že lahko končalo, je prepričan.

Več preberite v intervjuju spodaj.

Zakaj je slovenska notifikacija ADP-ja pomembna? Kaj bi sploh prinesla slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem?
Z našega vidika je problem v prvi vrsti 7. člen avstrijske državne pogodbe, natančneje njegov tretji odstavek, v katerem so zapisana določila o dvojezični topografiji in o dvojezičnem uradnem jeziku. Na tem področju je namreč Avstrija sprejela leta 2011 takšno ureditev na ustavni ravni, da se mi, slovenska manjšina na Koroškem, notranjedržavno na člen 7. ne moremo več sklicevati. Gre za ureditev, ki manjšini ne zagotavlja pravic iz tega člena, saj je bolj restriktivna.

Edini, ki bi se lahko na ta člen še sklicevali, so tako zgolj drugi podpisniki ADP-ja, a Francozi, ZDA ali Rusi se gotovo ne bodo. Slovenija je edina, ki bi se lahko upravičeno sklicevala na 7. člen in zahtevala od Avstrije njegovo izpolnjevanje. Prvi pogoj po moji oceni, da bi Slovenija kaj takega lahko storila, pa je prav notifikacija nasledstva ADP-ja po Jugoslaviji. Tako bi pokazala, da ima to pravico.

Slovensko zunanje ministrstvo zdaj argumentira, da to niti ni potrebno, ker Avstrija priznava interes Republike Slovenije glede slovenske manjšine na Koroškem. To bi bilo tudi v redu, a potem bi Slovenija morala ob kakšni priložnosti dejansko povzdigniti glas in povedati, da po njeni oceni določilo 7. člena ni izpolnjeno. Ne vem, kaj se dogaja za zaprtimi vrati, ali so tam morda komu kaj rekli, ampak v javnosti tega od slovenske politike še ni bilo slišati.

Kaj sledi, če Slovenija nadaljuje svojo pasivnost?
Nam so zdaj zavezali roke, Slovenija pa bi lahko notificirala nasledstvo in Avstrijo spomnila na 7. člen. Če slovenska politika ne bo naredila nič, je problematično to, da ima mednarodno pravo lastnost, da velja samo toliko časa, dokler se uporablja, v nasprotnem primeru pa po sili navade po določenem času stopi iz veljave. Če bo Slovenija še naprej molčala, se bo Avstrija lahko enkrat v prihodnosti postavila na stališče, da je to določilo 7. člena obsoletno. Via facti je stopilo iz veljave in zdaj velja to, kar piše v avstrijski ustavi in da so to vsi vzeli na znanje.

Kaj pravite na mnenja, da se ima Slovenija po mednarodnih pogodbah za avtomatično naslednico Jugoslavije in s tem članico ADP-ja in da notifikacija zato ni potrebna?
S tem se ne strinjam čisto. Če bi to dejansko bilo tako – zakaj potem enostavno ne notificirajo pogodbe? V tem primeru bi šlo zgolj za sporočilo dejstva. In zakaj potem bojazen, da bi Avstrija nervozno reagirala? Ravno dejstvo, da Avstrija notifikaciji nasprotuje, kaže, da pri tem ni nekega avtomatizma in da bi bil potreben aktivni korak. Še zlasti glede določil glede slovenske manjšine – kdo drug kot Slovenija pa bi bil lahko naslednik? Res so vse države naslednice Jugoslavije nekako vstopile v pravni položaj, ki ga je prej imela Jugoslavija, a težko bo kdo resno trdil, da sta zdaj Srbija ali pa Kosovo zaščitnici koroških Slovencev.

Kako bi komentirali najnovejši poziv slovenskemu državnemu zboru, naj vendarle notificira avstrijsko državno pogodbo?
Mislim, da je poziv še kako na mestu, oziroma čas bi bil, da se Slovenija končno izreče in jasno pove, da ne bo notificirala ADP-ja, ker se ji ne zdi potrebno, in hkrati pove, da Slovenija meni, da določila 7. člena niso zadovoljivo uresničena. Druga možnost je, da se opogumi in končno notificira pogodbo. Najslabše, kar se lahko zgodi, pa je to, kar se dogaja že vrsto let, in sicer da Slovenija ob tem vprašanju enostavno molči.

Mislite pri tem na pregovorno "cincanje" slovenske politike?
Tako je. To "cincanje" je najslabša možna rešitev.

Češka je ADP ob nasprotovanju Avstrije notificirala že leta 2004, nekega poslabšanja odnosov med državama to ni povzročilo. Zakaj mislite, da se slovenska politika tako obotavlja? Česa se bojijo?
Občutek imam, da je avstrijski odnos do Slovenije nekoliko paternalističen in da se Slovenija proti Avstriji vede zelo ubogljivo, in to ne samo kar zadeva nasledstvo po ADP-ju, ampak tudi v raznih drugih zadevah. Kaj je razlog in ali so to še posledice avstrijske pomoči pri osamosvajanju, je težko reči, dejstvo pa je, da je bila že cela vrsta ugodnih trenutkov, da bi se zadeva razčistila, zamujenih. To je bilo na primer ob osamosvojitvi, ob vstopanju v EU ter ob sprejemanju nove avstrijske zakonodaje leta 2011. Bojim se, da bo, če se bo omenjeno "cincanje" nadaljevalo še nekaj let, ta vlak dokončno odpeljal.

Zakaj Avstrija tako odločno nasprotuje notifikaciji ADP-ja?
Avstriji ni všeč, da ima še vedno opraviti z mirovno pogodbo, ki omejuje avstrijsko suverenost. Z avstrijskega vidika razumem, da poskušajo odstraniti vse, kar bi v kakršni koli obliki omejevalo njihovo suverenost. Kot avstrijski državljan bi imel celo razumevanje za to, če bi Avstrija vsebinsko storila vse, kar je v pogodbi predvideno, a tega ne stori.

Avstrija želi zadeve notranjedržavno urejati, kot je to naredila s področjem topografije in uradnega jezika z ustavnim zakonom (leta 2011), a to ni bilo v skladu z zahtevami 7. člena. Za nas kot manjšino je bistveno, da se slej ko prej nekdo sklicuje na to, da mednarodno pravno velja za nekaj drugega in da je treba to ustrezno popraviti.

Zasledil sem pomislek, da bi notifikacija ujezila Avstrijce, kar bi posledično manjšini prej otežilo življenje kot kaj drugega …
Za takšne poglede nimam nobenega razumevanja, ker ravno to je tisti način politike, ki nas je venomer oviral. Da smo se iz strahu, da bi nekoga ujezili, odpovedali temu, onemu in tretjemu. Potem se ni treba čuditi, da je stanje takšno, kakršno je. Slovencem na obeh straneh meje velja malo več poguma. Če se nekdo boji sklicevati na svoje pravice zato, ker bi nekoga ujezil, je to tako, kot da teh pravic sploh ne bi imel.

Bi dodali kakšno misel za konec?
Lepo bi bilo, če bi dobili iz Slovenije končno neko odločitev, saj je ta diskusija o nasledstvu neke vrste virtualna diskusija. Diskutirajo o nasledstvu, namesto da bi spregovorili o vsebini, ta je bistvena, ne pa to, ali se neki formalni akt izvede ali ne.