Glavar Peter Kaiser upa na umiritev čustvene razprave, ki ne upošteva tega, da bo slovenska narodna skupnost prvič nastopila v deželni ustavi, je v petek dejal za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Govori se samo o načrtovanem 5. členu, je bil kritičen. Zapis nemščine "kot deželnega jezika tako kot jezika zakonodaje" je bil kompromis z Ljudsko stranko (ÖVP) in, pravno gledano, nima negativnih posledic za slovensko narodno skupnost, je zatrdil. Le tako je bilo namreč po njegovih besedah mogoče prepričati prvega moža ÖVP-ja Christiana Bengerja, da je privolil v omembo slovenske narodne skupnosti v 7. členu.
"Gre za kompromis, ki ga nisem želel, a sem ga moral sprejeti, da je slovenska narodna skupnost prišla v ustavo. V deželnem zboru potrebujemo 24 glasov, sicer ustava ne bo potrjena," je dejal. Kot je še poudaril, je bil namen kompromisa ravno nasproten od tega, "kar se zdaj očita".

O osnutku deželne ustave bo razpravljal pristojni odbor deželnega zbora. Sodelovali bodo tudi ustavni pravniki. "Semantično bi bilo mogoče eno ali drugo še popraviti," je ob tem dejal Kaiser, ki prihaja iz vrst socialdemokratov (SPÖ).

Brez poslancev Ljudske stranke v deželnem zboru SPÖ in Zeleni nimajo potrebne dvotretjinske večine za potrditev ustave, katere bistvo je pravzaprav odprava proporca v deželni vladi.

Osnutek nove deželne ustave avstrijske Koroške je v zadnjih dneh povzročil veliko zaskrbljenost in ogorčenih odzivov med Slovenci na Koroškem in v slovenski politiki (premier ga je označil za nedopustnega), saj kot deželni jezik po novem omenja zgolj nemščino. V naslednjem tednu je napovedanih več srečanj, na katerih naj bi poskušali reševati zaplet.
Erjavec, Žmavc s predstavniki manjšine
Vprašanje, kaj naj naredi matična domovina za zaščito koroških Slovencev, bo tema ponedeljkovega srečanja zunanjega ministra Karla Erjavca in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca s predstavniki manjšine. Prav tako je ob koncu prihodnjega tedna napovedana skupna seja parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter odbora za zunanjo politiko. Ob tem je vodja slovenske diplomacije napovedal, da bi se lahko v začetku prihodnjega tedna srečal tudi s Kaiserjem.
Kot je napovedal Erjavec, naj bi se Slovenija po vseh pogovorih prihodnji teden odločila, kakšni bodo njeni nadaljnji koraki. "Naš cilj je predvsem uresničevati interese slovenske manjšine," je dejal. Zavzel se je tudi za notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP), saj spremenjene okoliščine in razvoj dogodkov terjajo ukrepanje.
Kje se je zapletlo
Ključno vlogo pri sedanji spremembi osnutka nove deželne ustave ima Ljudska stranka na avstrijskem Koroškem, ki se je odmaknila od lastnega predloga, da bi v ustavi bila omenjena slovenska manjšina. Kot so utemeljili spremembo svojega stališča, so od prebivalcev avstrijske Koroške v zvezi z omembo slovensko govorečih deželanov v novi deželni ustavi dobili veliko negativnih odzivov.

Nekdanji slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina je ob tem poudaril, da se je na avstrijskem Koroškem najverjetneje že začela predvolilna kampanja, se mu pa zdi neverjetno, da nekdo želi letos v Evropi pridobiti volitve s tem, da odreka pravico jezika avtohtoni manjšini, priznani z veljavnimi mednarodnimi in avstrijskimi pogodbami. Kot je še dejal, je avstrijska Koroška dvojezična, z dvojezičnimi napisi in poslovanjem pred uradi v dveh jezikih, tudi pouk poteka v dveh jezikih, zato zanj ni dileme, da slovenščina spada v deželno ustavo.