Komisija DZ-ja za nadzor javnih financ je na zahtevo poslanske skupine SDS-a razpravljala o finančnih posledicah ukrepov iz koalicijske pogodbe. Vlado je sklenila pozvati, naj izračuna finančne učinke vseh ukrepov, ki so zapisani v koalicijski pogodbi.

Bertoncelj: Spoštujemo fiskalno pravilo
Bojazni, da bi vlada ne nameravala spoštovati fiskalnega pravila, je finančni minister Andrej Bertoncelj odločno zavrnil. "Nad zakon se ne nameravam postavljati," je dejal in dodal: "Če me sprašujete, ali bom spoštoval zakon: saj ga moram."

Seje so se udeležili tudi predstavniki obrtno-podjetniške in gospodarske zbornice, ki so zaskrbljeni predvsem nad predvidenimi ukrepi na gospodarskem področju, še posebej glede davkov. Marsikateri podjetnik je zato že napovedal selitev v tujino, kjer imajo predvidljivejše in stabilno poslovno okolje.

Bertoncelj jih je poskusil pomiriti. "Ne predvidevamo nobene sunkovite reforme, ki bi destabilizirala naš sistem. Čez noč ne bo nobenih ukrepov," je dejal o morebitnih spremembah na davčnem področju.

Spremembe pri davkih se mu res zdijo potrebne, a ne takoj. Zatrdil je še, da bodo o vseh ukrepih poskusili doseči dogovor. Prve spremembe bi se tako lahko zgodile 1. januarja 2020 ali celo 2021, je navedel.

Glede davka od dohodkov pravnih oseb Bertoncelj meni, da je zdajšnja 19-odstotna davčna stopnja ugodna in je ni treba spreminjati. Glede prihodkov iz kapitala, ki naj bi se jih po predlogu podpisnic koalicijske pogodbe vključilo v osnovo za odmero dohodnine, pa je dejal, da je privrženec zdajšnjega modela cedularne obdavčitve.

"Menim, da torej ne potrebujemo davčne reforme, pač pa prestrukturiranje na področju, kjer imamo neke šibke kriterije," je sklenil Bertoncelj. Zavzel se je za povečanje davčnih prihodkov, kar pa je mogoče doseči tudi na druge načine, ne le z zviševanjem davčnih stopenj.

Vlada mora v skladu s sklepi komisije DZ-ja za nadzor javnih financ izračunati finančne učinke ukrepov iz koalicijske pogodbe v 30 dneh. In sicer jih mora ovrednotiti z vidika vseh deležnikov – tako javnih financ kot gospodarstva, zaposlenih in državljanov. Opredeliti se mora tudi do ugotovitev fiskalnega sveta glede ukrepov iz koalicijske pogodbe.

Finančni minister prvič na zasedanju evrske skupine
Bertoncelj se je v ponedeljek v Luksemburgu prvič udeležil zasedanja evrske skupine. V okviru predstavitve prioritet slovenske ekonomske politike povedal, da si bo ministrstvo še naprej prizadevalo za javnofinančno konsolidacijo. S finančnega ministrstva so sporočili, da je ključna priprava osnutka proračunskega načrta za prihodnje leto.

"Kot prioritetno pripravljamo osnutek proračunskega načrta za leto 2019, ki ga bomo do 15. oktobra posredovali Evropski komisiji," je ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost. Sredina oktobra je namreč rok, do katerega morajo vse članice evrskega območja osnutke proračunskih načrtov poslati Evropski komisiji. Ta pa jih običajno oceni v novembru.

Bertoncelj o znižanju obremenitve dela
Bertoncelj je po navedbah ministrstva v Luksemburgu še pojasnil, da se dolg v deležu BDP-ja zaradi ugodne gospodarske rasti znižuje in da se bo postopoma približeval maastrichtskemu merilu 60 odstotkov BDP-ja. Med prioritetami ministrstva je poudaril tudi celovito davčno prestrukturiranje za znižanje obremenitve dela, glede katerega je ministrstvo že začelo dialog s predstavniki gospodarstva in sindikatov, ter uvedbo davka na nepremičnine.

Pomembna prednostna naloga vlade je po navedbah ministrstva tudi zagotavljanje stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja ter podpora izvoznikom. Zaradi neugodnih demografskih gibanj so predvideni ukrepi za hitrejše vstopanje mladih in poznejše izstopanje starejših s trga dela.

Vodja evrske skupine, portugalski finančni minister Mario Centeno, je v ponedeljek na novinarski konferenci po zasedanju v Luksemburgu poudaril, da so v svojih vrstah pozdravili novega slovenskega finančnega ministra, ki jih je obvestil o prioritetah vlade, in potrdil slovensko zavezanost skupnim politikam in ciljem.

Občutno povečanje državnih izdatkov
Koalicijska pogodba prekoračuje izdatke, ki jih določa fiskalno pravilo, je dejal Andrej Šircelj (SDS) in dodal: "To je za gospodarstvo in celo državo nesprejemljivo." Postregel je z izračuni fiskalnega sveta, po katerih bi izdatki države v primeru uresničitve v koalicijski pogodbi zapisanih ukrepov prihodnje leto presegli prihodke za 400 milijonov evrov, leto pozneje za 800 milijonov evrov, v letu 2021 za 1,2 milijarde evrov in v letu 2022 za 1,6 milijarde evrov.

Te ocene so sicer le okvirne. "Koalicijska pogodba je v marsičem zelo nejasna, zato je težko natančno oceniti javnofinančne učinke," je pojasnil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki pa je potrdil, da osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na občutno povečanje izdatkov sektorja države.

Hkrati je dokument tudi precej manj prepričljiv tam, kjer obravnava vire za tako povečanje izdatkov. "Zaradi tega predstavlja tveganje za javne finance," je dejal Kračun.