V New Yorku poteka 22. zasedanje Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta, ki se ga udeležujejo predstavniki držav pogodbenic, držav opazovalk, mednarodnih organizacij in civilne družbe. Na zasedanju je 123 držav pogodbenic med drugim volilo šest novih sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča.

Med 13 kandidati je bila tudi Beti Hohler, ki jo je nominirala Slovenija. Kot so pojasnili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, je Beti Hohler 42-letna uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko materialno pravo in postopek z delovnimi in akademskimi izkušnjami na področju mednarodnega kazenskega pravosodja.

V zahtevni konkurenci in ob upoštevanju predpisanih pogojev ter pravil, ki med drugim zagotavljajo geografsko uravnoteženost in enakopravno zastopanost spolov ter stremijo k zastopanosti glavnih pravnih sistemov sveta in vključitvi sodnikov s pravnimi izkušnjami na posebnih področjih, med drugim na področju nasilja nad ženskami in otroki, je bila Beti Hohler izvoljena v osmem krogu z zahtevano dvotretjinsko večino glasov držav pogodbenic, so sporočili z MZEZ-ja.

Po osmih krogih je skupščina do zdaj zapolnila le štiri prosta sodniška mesta. Volitve za preostali dve prosti mesti se nadaljujejo danes.

Tretje pomembne volitve za Slovenijo v Združenih narodih

To so bile že tretje pomembne volitve za Slovenijo v ZN-u v zadnjem letu dni. Lani je bila izvoljena v Gospodarski in socialni svet ZN-a (Ecosoc), letos v Varnostni svet ZN-a, zdaj pa je dobila še prvo sodnico na ICC-ju. Slovenija je tudi na tem glasovanju svoj cilj dosegla, čeprav ji analitiki zaradi prejšnjih izvolitev v Ecosoc in Varnostni svet niso pripisovali veliko možnosti za nov uspeh.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je bila med svojim zadnjim obiskom v New Yorku prejšnji teden glede možnosti za uspeh previdno optimistična. "Naši kandidatki želim veliko sreče na glasovanju. Trenutno nam kaže kar spodbudno, vendar ima vsako glasovanje tudi določeno mero presenečenja. Bomo videli, kako se bo kandidatka, ki ima vse potrebne vrline in sposobnosti, odrezala na volitvah," je dejala.

Beti Hohler, ki je z 42 leti postala najmlajša sodnica v zgodovini ICC-ja, je po izvolitvi povedala, da je zelo vesela za ta uspeh in priznanje držav. "Rada bi se zahvalila vsem, ki so sodelovali pri lobiranju – veleposlaniku Boštjanu Malovrhu, državnemu sekretarju Marku Štucinu, diplomatu za volitve Maticu Burkeljcu in sploh celotni ekipi," je dejala za STA.

"Imeli smo izjemno kandidatko, morda pa je malce pomagalo, da smo že vajeni kandidatur," se je v izjavi pošalil Boštjan Malovrh. "Dejstvo je, da pomembne izvolitve v ZN za majhne države po navadi ne govorijo v prid uspehu na prihodnjih volitvah. Zadovoljni smo, da nam države zaupajo, in imamo res dobrega diplomata za volitve. Učinkovitost diplomacije se meri po konkretnih rezultatih. Ni dovolj, da le sodelujemo, ampak moramo izkoristiti priložnosti, ko se pokažejo," je dodal.

Kako je potekalo glasovanje

Izvolitev je bila negotova do samega konca. Beti Hohler je v prvem krogu v ponedeljek, ko je bil izvoljen le Mongolec Damdin Eldernebalsuren, dobila 56 glasov, v drugem krogu, v katerem je bila izvoljena Romunka Iulia Antoanella, pa je dobila že 62 glasov.

Glasovanje se je potem prevesilo v naslednji dan in skupščina je po četrtem krogu ukinila določena pravila za volitve, med drugim to, da je treba voliti najmanj po dva kandidata iz azijske in vzhodnoevropske skupine ZN-a ter najmanj tri moške. Šlo je le še za osvojitev potrebne dvotretjinske večine glasov.

V šestem krogu je bil izvoljen Francoz Nicolas Guillou, Beti Hohler pa je dobila 71 glasov, enako potem tudi v sedmem krogu. Vmes so se od kandidatur poslavljali kandidati z nizko podporo.

Pred osmim krogom je odstopila nemška kandidatka in del držav, ki so prej glasovale zanjo, je svoje glasove prisodilo Slovenki, ki je v osmem in hkrati zadnjem torkovem krogu dobila potrebno dvotretjinsko večino.

Vrstijo se čestitke

Z državnega vrha in ministrstev se vrstijo čestitke, med drugim so ji kot prvi sodnici na ICC-ju iz Slovenije čestitali vlada. Predsednica Nataša Pirc Musar je dodala, da gre za zaslužen dosežek ugledne strokovnjakinje, novi sodnici pa zaželela uspešno delo. Zunanja ministrica Tanja Fajon je čestitki v objavi na omrežju X dodala zapis "še prva slovenska sodnica v Mednarodnem kazenskem sodišču". Državni sekretar na ministrstvu Marko Štucin pa je izpostavil, da bo tokrat na ICC-ju prvič služil sodnik oziroma sodnica iz Slovenije in to "v časih, ko sodišče potrebujemo bolj kot kadarkoli".

Prav tako je čestitke Hohler namenila zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je izpostavila, da gre za že tretji pomemben uspeh Slovenije na volitvah v ZN v precej kratkem času, kar po njenem mnenju pomeni, da delamo dobro, da smo vidni in prepoznavni kot država, ki je kredibilna in vredna zaupanja. Lani je bila Slovenija izvoljena v Gospodarski in socialni svet ZN (Ecosoc), letos v Varnostni svet ZN.
Fajon je prepričana, da bo Hohler kot uveljavljena strokovnjakinja na področju mednarodnega kazenskega prava pomembno prispevala k delu sodišča, kar da je v današnjih časih, ko se soočamo s številnimi težkimi konflikti in vojnami, pomembneje kot kadarkoli prej.
Ponovila je zavezanost Slovenije spoštovanju mednarodnega prava in zavzetemu boju proti nekaznovanosti storilcev najhujših kaznivih dejanj. "Zato iskreno verjamem, da bo prva slovenska sodnica v prvem stalnem Mednarodnem kazenskem sodišču prispevala k zagotavljanju pravičnosti in posledično tudi miru in varnosti v svetu, saj je kaznovanje odgovornih za mednarodne zločine nujni pogoj za trajni mir in stabilnost držav," je sporočila v izjavi, ki so jo posredovali z ministrstva.

Kandidati za sodnike morajo izpolnjevati več pogojev

Mednarodno kazensko sodišče sestavlja 18 sodnikov, devet moških in devet žensk. Njihov mandat traja devet let. Vsaka država ima lahko na ICC-ju le enega sodnika ali sodnico. Skupščina držav pogodbenic Rimskega statuta na vsake tri leta voli po šest sodnikov ali sodnic.

Kandidati za sodnike morajo izpolnjevati več pogojev, med katerimi so visok moralni ugled, nepristranskost in neoporečnost ter usposobljenost za imenovanje na najvišje sodniške funkcije v njihovi državi, strokovna uveljavljenost na področju kazenskega materialnega in procesnega prava in izkušnje s kazenskimi postopki kot sodnik, tožilec, odvetnik ali na drugem podobnem položaju oziroma strokovna uveljavljenost na ustreznih področjih mednarodnega prava, kot je mednarodno humanitarno pravo, pravo človekovih pravic in obsežne poklicne izkušnje na pravnih področjih, ki se nanašajo na sodno delo sodišča ter odlično znanje vsaj enega od delovnih jezikov sodišča (angleški in francoski).

Preganjajo storilce najhujših zločinov

ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati. Preganjajo lahko le zločine v državah članicah, zločine v državah nečlanicah, ki privolijo v jurisdikcijo, in državah nečlanicah, ko ICC dobi jurisdikcijo od Varnostnega sveta ZN-a.

Sodišče je začelo delovati 1. julija 2002 z uveljavitvijo rimskega statuta, potem ko ga je ratificiralo 66 držav od 139 podpisnic. Statut je doslej ratificiralo 123 držav, ki s tem priznavajo jurisdikcijo sodišča. Med njimi je tudi Slovenija, ki je k statutu pristopila 22. novembra 2001. Največje države, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, niso med podpisnicami.