V odprtem pozivu vladi, ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so zapisali, da gre za diskriminatorno ureditev, saj sta štipendiji po njihovem mnenju namenjeni različnim ciljnim skupinam in različnim namenom. Dijaki in študenti, ki so tako nadarjeni kot socialno ogroženi, pa se morajo v trenutni ureditvi odpovedati eni od štipendij.

Zoisova štipendija je spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in za ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Državna štipendija pa je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja članov socialno šibkih družin in oseb z nizkimi dohodki.

"Nesprejemljivo in nepravično je, da mora socialno ogrožen dijak izbrati med državno štipendijo, ki mu pomaga pri spopadanju s finančno stisko med procesom šolanja, ter Zoisovo štipendijo, ki ga nagrajuje za dosežke in delavnost," so v predsedstvih DOS in ŠOS zapisali v pozivu.

Štipendist, ki prejema državno štipendijo, sicer lahko pridobi dodatek za uspeh od 17,41 evra do 40,96 evra. "A je ta znesek precej nižji od tistega, ki bi ga upravičenec prejel, če bi lahko ob državni štipendiji prejel tudi Zoisovo," še opozarjajo v organizacijah.

Predstavniki mladih so se sredi avgusta že srečali s predsednikom vlade Robertom Golobom. Dogovorili so se tudi o oblikovanju delovnih skupin, ki bodo med drugim reševale vprašanja štipendij. Predstavniki DOS-a in ŠOS-a so na sestanku dejali, da je področje štipendij ena od tem, ki najbolj zanima mlade.