Da zdravniki nad enotnim plačnim sistemom niso navdušeni, je znano že vrsto let, saj se pozivi k izstopu zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju vrstijo od njegove uveljavitve. Nazadnje so v Fidesu k izstopu pozivali leta 2014 ob usklajevanju vlade in sindikatov javnega sektorja glede izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Takrat so v Fidesu poudarili, da je treba specifične dejavnosti in poklice reševati zunaj enotnega plačnega okvira.

Podobne argumente v Fidesu navajajo tudi ob letošnjem pozivu. Tako je podpredsednik sindikata Fides Janusz Klim v Odmevih dejal, da so v času pogajanj z ministrico za zdravje tako na sindikalni kot tudi vladni strani spoznali, da jim zakon o sistemu plač v javnem sektorju onemogoča usklajevanje in zbliževanje stališč tudi glede standardov in normativov. Klim je dejal, da bo zakon treba spremeniti, če razhajanj ni mogoče rešiti v okviru zdajšnjega zakona.

Premislek zahteva tudi alternative
A taka odločitev bi s seboj prinesla posledice, svari Jakob Počivavšek iz konfederacije sindikata Pergam. "Premislek o enotnem sistemu plač v javnem sektorju zahteva tudi alternativne rešitve, tega pa ni mogoče doseči v enem mesecu, že v enem letu bi bil to velik izziv," meni Počivavšek in dodaja, da bi se ob tem postavilo vprašanje, za koga sploh velja enotni sistem in za koga ne.

S Počivavškovo bojaznijo, da bi izstop zdravnikov iz enotnega sistema plač pomenil konec samega sistema, se strinja tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je dejal, da bi odhod ene skupine zelo verjetno pomenil tudi odhod drugih skupin. Sicer pa je Koprivnikar ob tem poudaril, da tak odhod ne bi pomenil tudi več denarja za posamezne skupine, saj je količina denarja, ki je na voljo za plače v javnem sektorju, "takšna, kakršna pač je". Temu stališču je pritrdil tudi predsednik vlade Miro Cerar.

Koprivnikar je ob tem poudaril tudi, da gre za vprašanje, ki je tudi dolgoročno strateškega pomena in ga je treba temeljito premisliti. Prenagljena odločitev v času zdravniške stavke pa bi bila po mnenju Koprivnikarja neodgovorna poteza, kljub napovedi vlade, da bo o predlogu Fidesa razmislila.

Sistem ni popoln, a popravki so mogoči
Počivavšek je prepričan, da zaveza vlade, da bo o predlogu razmislila, še ne pomeni, da bo do izstopa zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju tudi prišlo. Tak izstop bi pomenil tudi spremembo zakona in številnih kolektivnih pogodb ter podzakonskih aktov, kar v tem trenutku po mnenju Počivavška ni najboljša rešitev. "Ta sistem je sicer daleč od idealnega, ampak je vnesel določeno transparentnost na področje plač v javnem sektorju."

Transparentnost izplačila plač v javnem sektorju je bil tudi ključen argument za enotni plačni sistem ob njegovem sprejetju leta 2008. Tedanji minister za javno upravo Gregor Virant je opozarjal, da so v prejšnjem "kaotičnem in nepreglednem" sistemu številni prihodki temeljili na izplačevanju dodatkov, tudi če zanje ni bilo pravne osnove. Druga težava pa je bila zamrznitev plač v javnem sektorju, ki od leta 2004 po rasti niso sledile plačam v gospodarstvu.

Varčevalni ukrepi izmaličili prvotno idejo
A kljub optimističnim napovedim je bil enotni sistem plač v letih od uveljavitve deležen tudi številnih kritik. Počivavšek ob tem opozarja, da so največ anomalij pri sistemu povzročili varčevalni ukrepi, ki so narekovali smer plač v javnem sektorju zadnjih sedem let. "Ti so sistem izmaličili in odmaknili od tega, kar je bilo z njim mišljeno," poudarja Počivavšek in dodaja, da je po sedmih letih čas, da bi se pogovorili tudi o popravkih obstoječega sistema.