Bi se torej včerajšnja številčna podpora Šarcu lahko preslikala na državnozborske volitve, ki bodo predvidoma junija? Nekateri poslanci so skeptični do tega, češ da je bil glas za Šarca bolj glas proti Pahorju, drugi pozdravljajo vsakršno konkurenco.
Nekateri poslanci ugibajo, da bi Šarec lahko s svojo stranko najbolj posegel prav v volilno bazo vladajočega SMC-ja, torej med levosredinske volivce. "Vsaka zdrava konkurenca v demokraciji je zelo dobrodošla in jo pozdravljamo," odgovarja poslanka stranke SMC Simona Kustec Lipicer.
V SD-ju morebitnega novega tekmeca ne podcenjujejo. "Socialni demokrati smo na sceni 25 let, na zadnjih nekaj volitvah pride vsakič nov obraz, na to tekmo bomo, verjemite mi, pripravljeni," zagotavlja Matjaž Han.
Po mnenju Franca Jurše iz DeSus-a pa ne gre enačiti predsedniških in parlamentarnih volitev. "Tisto so povsem druge volitve, niso primerljive s temi, ki so bile včeraj," pravi.
Podobno razmišljata tudi nepovezana poslanka Alenka Bratušek in Luka Mesec iz Levice, češ da je za Šarca večina glasovala zgolj zato, ker na predsedniškem stolčku ni želela več Pahorja. "Bolj kot to, da so dali glas Marjanu Šarcu, so dali glas proti Borutu Pahorju," je prepričana Bratuškova. "Mislim, da ne bi bilo veliko drugače, če bi na volilnem listku namesto Marjan Šarec pisalo Nepahor," dodaja Mesec.
Šele s konkretnim programom se bo pokazalo, ali si volivci želijo videti Šarca v državnem zboru. "Takrat, ko ljudje človeka bolje spoznajo, se potem lahko lažje odločijo," dodaja Ljudmila Novak iz NSi-ja.
Kot še dodaja Novakova, pa svoj boj za parlamentarne stolčke napoveduje še veliko drugih, zato je za vsakršna ugibanja o ponovitvi Šarčevega volilnega izida na naslednjih volitvah še prezgodaj.
Kako so šli glasovi?
Glede na volilno napoved Ninamedie in grobo strukturno analizo glasov so zmagovalca podprli desno usmerjeni volivci, protikandidata pa levi del volilnega telesa.
Glede na podatke državne volilne komisije so se Gorenjci in okolica z izjemo dveh kranjskih volilnih okrajev v večini odločili za Šarca. Najvišjo podporo je Pahor prejel v postojnski volilni enoti: 63 odstotkov.
"Mislim, da podpiranje svojih oziroma domačih ni začudujoče, kajti tisti, ki so nam bližje in so bodisi iz naših krajev ali so nekaj za nas naredili, dajejo upanje, da bodo še naprej naši in bodo še več naredili za nas," pojasnjuje predsednica uprave Inštituta Mediana Janja Božič Marolt.
"Pahor je bil, glede na napoved Ninamedie, nekoliko močnejši v mestih, medtem ko je bil Šarec uspešnejši na podeželju. Šarca je volil levo usmerjeni delež volilnega telesa, Pahorja pa sredinski in bolj desni del," pravi Nikola Damjanič.
Za Pahorja – tako Mediana na podlagi analize predvolilne raziskave – se je odločilo več žensk kot moških. "Naši podatki kažejo, da tudi več mladih med 18 in 24 let, od 35 in 44 let in najstarejši, nad 65 let. Podpovprečno so zanj glasovali udeleženci z višjo in visoko šolo," našteva Božič Maroltova.
Ninamedia pa: bolj izobraženi so glasovali za Pahorja, tisti z nižjo izobrazbo so glas namenili Šarcu. Srednja generacija je bila na strani Šarca, mlajši in starejši so bili bolj naklonjeni Pahorju.
In volilna udeležba? Glede na predhodne raziskave je bila ta po mnenju Božič Maroltove presenetljivo visoka. Po mnenju Damjaniča pa pričakovana. "Mislim, da je realna in je odraz stanja v slovenski politiki, anemičnost znotraj volilnega telesa je odraz razmerij, ki zaznamujejo slovensko politiko," je prepričan.
Na predsedniških volitvah je glasovalo največ predstavnikov volilnega okraja Kamnik, dobrih 58 odstotkov, in najmanj upravičencev okraja Piran, zgolj 28 odstotkov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje